1. Vodovod in kanalizacija : zapiski predavanjJanja Kramer Stajnko, 2020, drugo učno gradivo Opis: Zapiski predavanj zajemajo vsebino predmeta Vodovod in kanalizacija, ki se izvaja v 2. letniku drugostopenjskega magistrskega študijskega programa Gradbeništvo, smer Gradbena infrastruktura, na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru. Kot pomoč pri študiju ga lahko uporabijo tudi študenti drugih študijskih smeri, ki se srečujejo s problematiko preskrbe s pitno vodo ter odvajanja odpadnih voda. Zapiski predavanj so razdeljeni v štiri vsebinske sklope, in sicer vodovod, priprava pitne vode, kanalizacija in čiščenje odpadne vode. Zajeta so področja oskrbe s pitno vodo od načinov zajemanja, hranjenja, distribucije, načrtovanja vodovodnega omrežja, do naprednih postopkov nadzora in zagotavljanja ustrezne kvalitete pitne vode. V drugih dveh vsebinskih sklopih so obravnavani načini zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadne vode od dimenzioniranja kanalizacijskega sistema v ločeni in mešani izvedbi do načinov zmanjševanja padavinskega odtoka v kanalizacijskih ceveh ter različnih možnosti čiščenja odpadne vode, ki se najpogosteje uporabljajo na sodobnih čistilnih napravah.
Ključne besede: vodovod, preskrba s pitno vodo, priprava pitne vode, kanalizacija, odvajanje odpadnih voda, čiščenje odpadne vode, učbeniki
Objavljeno v DKUM: 24.01.2020; Ogledov: 2155; Prenosov: 0 |
2. Primeri slabih in dobrih praks oskrbe s pitno vodoBarbara Kitak, 2018, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo temelji na oskrbi s pitno vodo. Kot osrednji problem naj izpostavim moteno oskrbo s pitno vodo. V določenih predelih Slovenije se še v današnjem času srečujejo s to problematiko, kar pomeni, da kljub temu, da je naša država razvita, na področju pitne vode ni razrešila vseh problemov. Vodovodno omrežje je relativno dobro urejeno, tudi pitna voda je čista, ampak kaj pravzaprav storiti, da slabih praks več ne bo?
Osredotočenost mojega dela je predvsem v slabih praksah oskrbe s pitno vodo. Te je v Sloveniji kar veliko, kljub temu, da je pravica do pitne vode vpisana že v samo Ustavo RS.
Ključne besede: oskrba s pitno vodo, pitna voda, vodovodni sistem, pravica do pitne vode, slaba praksa, dobra praksa, ustekleničena voda, javna služba, podzemna voda
Objavljeno v DKUM: 24.09.2018; Ogledov: 1834; Prenosov: 229
 Celotno besedilo (696,61 KB) |
3. Oskrba s pitno vodoTanja Gorišek, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava oskrbo s pitno vodo, ki je v Republiki Sloveniji obvezna občinska gospodarska javna služba. Poseben pomen te javne službe je opredeljen z zagotavljanjem najpomembnejšega naravnega vira, kajti voda je vir življenja in potrebna vsem živim bitjem. V formalnem smislu je voda določena kot pitna z namenom uporabe: kot voda, namenjena za pitje, kuhanje, pripravo hrane ali druge gospodinjske namene ter vsa voda, ki se uporablja v proizvodnji in prometu živil in ustreza minimalnim predpisanim zahtevam. Občine so dolžne zagotoviti izvajanje oskrbe s pitno vodo skladno s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe. V Evropski uniji je odločitev, kako organizirati oskrbo s pitno vodo, v pristojnosti držav članic, evropska zakonodaja tako podaja smernice za ustrezno preskrbo s pitno vodo. Na državni ravni oskrbo s pitno vodo opredeljujejo številni zakoni ter podzakonski predpisi, ki skoraj v celoti urejajo sistem oskrbe s pitno vodo, kar pomeni, da je urejanje pomembnih vprašanj s področja oskrbe s pitno vodo prepuščeno občinam. Država nima ustreznih mehanizmov za izvajanje nadzora nad izvajanjem tovrstne oskrbe v občinah. Objekti in naprave, potrebni za izvajanje te javne službe, so infrastruktura lokalnega pomena. Za zagotavljanje primerne oskrbe s pitno vodo je potrebna ustrezna komunalna infrastruktura, ki omogoča izvajanje kakovostnih storitev. Le-ta zahteva velike finančne vložke tako za izgradnjo kot za vzdrževanje. Trenutna infrastruktura je po večini dotrajana in potrebna obnove, ob vsem tem pa pereč problem predstavlja nenamenska poraba sredstev, namenjenih vzdrževanju, katere pa občine uporabljajo v druge namene. Slovenija je država z velikim številom razmeroma majhnih občin, kjer je zagotavljanje oskrbe s pitno vodo problematično z vidika velikega števila izvajalcev, neenakih standardov izvajanja, dragih storitev, pomanjkljivo usposobljenostjo kadrov in oteženim nadzorom nad izvajanjem, zato naloga opozarja na potrebo po večjem sodelovanju in povezovanju občin na področju oskrbe s pitno vodo, predvsem zaradi zagotavljanja večje učinkovitosti izvajanja javne službe. Naloga opozarja tudi na potrebo po sistemski ureditvi oskrbe z vodo v Sloveniji in boljši regulaciji izvajanja javne službe, zato so za ugotovljene pomanjkljivosti v zaključnem delu podani morebitni predlogi za izboljšanje trenutnega stanja na tem področju. Pričujoča naloga vsebuje tudi opredelitev ustavne pravice do pitne vode v povezavi z izvajanjem javne službe, kajti sam vpis še ne zagotavlja učinkovite ureditve oskrbe s pitno vodo, ampak bo potrebna sprememba zakonskih predpisov ob upoštevanju določenih omejitev pri izvrševanju pravice do pitne vode v povezavi z izvajanjem javne službe.
Ključne besede: pitna voda, gospodarske javne službe, oskrba s pitno vodo, cena pitne vode
Objavljeno v DKUM: 28.05.2018; Ogledov: 3501; Prenosov: 451
Celotno besedilo (1,67 MB) |
4. Oskrba s pitno vodo v naselju DobričJožica Rebernik, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena krajša zgodovina vodovodnih sistemov, teoretično pa je opisana tudi zgradba vodovodnih sistemov ter njihova delitev. V raziskovalnem delu je opredeljena oskrba s pitno vodo v naselju Dobrič. Opisano je tako javno kot zasebno vodovodno omrežje, izpeljana je njuna primerjava. Primerjana je tudi kakovost pitne vode zasebnega in javnega vodovodnega omrežja. Podrobno je obravnavan termin lastne oskrbe s pitno vodo ter predstavljen zasebni vodovod v naselju Dobrič, njegove pomanjkljivosti in možne rešitve. Raziskali smo tudi porabo pitne vode prebivalcev, priključenih na zasebno omrežje.
Ključne besede: zasebni vodovod, javni vodovod, mikrobiološka analiza vode, poraba pitne vode
Objavljeno v DKUM: 03.01.2018; Ogledov: 2059; Prenosov: 193
Celotno besedilo (5,49 MB) |
5. Analiza kakovostnih parametrov pitne vode na področju LenartaInes Kopčič, 2017, diplomsko delo Opis: Preskrba z vodo in zavedanje o njenem pomenu postaja danes ena izmed ključnih nalog
vsake družbe. V diplomski nalogi sem raziskala način in posledice zamenjave pitnega vira v
domačem okolju, ki se je izvedla v okviru celovite oskrbe SV Slovenije s pitno vodo. V
raziskavi sem v obstoječem in nadomestnem vodnemu viru preverila parametre kakovosti,
kot so pH, električna prevodnost, trdota, motnost, KPK in nitriti. Analiza je obsegala tudi
vpliv staranja vode na spremembo kakovosti pitne vode. Na podlagi dobljenih vrednosti lahko
sklenem, da voda, ki smo jo uporabljali v preteklosti in je glede na vremenske razmere včasih
povzročala probleme, in voda, ki jo uporabljamo sedaj, nista onesnaženi, in tudi s staranjem
ostanejo vrednosti znotraj zahtevanih mej.
Ključne besede: pitna voda, monitoring voda, kakovost vode, staranje pitne vode
Objavljeno v DKUM: 02.10.2017; Ogledov: 1647; Prenosov: 305
Celotno besedilo (1,95 MB) |
6. POSLOVNI MODEL NOVEGA PROGRAMA IN IZDELKA V OBSTOJEČEM PODJETJUMarko Lavrih, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo določili in nastavili poslovni model uvedbe novega izdelka v obstoječem podjetju. Skušali smo odgovoriti na vprašanje, ali je finančno smiselna širitev dejavnosti na področje, ki ga do sedaj nismo pokrivali in v končni fazi tudi, kakšen finančni učinek je z uvedbo novega programa mogoče pričakovati.
V podjetju, ki se 27 let svojega obstoja ukvarja izključno z informacijsko tehnologijo, razmišljamo o širitvi dejavnosti na področje trženja in proizvodnje sistemov oz. sredstev za pripravo (dezinfekcijo) pitne vode večjim uporabnikom, predvsem domovom za starejše občane in zdravstveno-medicinskim ustanovam.
Program uvajamo v zdravo podjetje z dobro boniteto z zanesljivimi viri tako v finančnem kot strokovnem oziru. Podjetje razpolaga z lastnimi poslovnimi prostori ter stabilno in zadostno kadrovsko sestavo, zato so v začetnem obdobju stalni stroški praktično zanemarljivi.
S pomočjo metodologije panelnega poslovnega modela smo postavili model, ki v devetih različnih segmentih podrobno opiše vse faze uvedbe novega programa ter njihove parametre in relacije med njimi.
Na podlagi postavljenega cenika in dokaj dobro poznanih vhodnih stroškov smo izračunali predvideni donos, na katerega lahko računamo v prvih nekaj letih. Izračunali in ovrednotili smo tudi nekaj odstopanj, do katerih seveda zelo verjetno lahko tudi dejansko pride.
Ugotovili smo, da bo začrtane prodajne količine težko doseči, saj potencialni kupci že dosegajo sprejemljive rezultate z zelo obvladljivimi stroški, občasni pojavi legionele pa so v našem okolju dokaj sprejemljiv in obvladljiv pojav.
V skladu z dobljenimi rezultati bi bilo smiselno investicijsko previdno, a marketinško agresivno nastopiti na tržišču. V nekaj mesecih tipanja tržišča bi dobili natančnejšo predstavo glede prodajnih količin, na katere lahko dejansko računamo. Na podlagi ujemanja ali odstopanja od izračunanih količin in cen imamo podlago za konkretne odločitve o nadaljevanju aktivnosti glede uvedbe novega programa v obstoječe podjetje.
Ključne besede: priprava pitne vode, dezinfekcija vode, preprečevanje legionele, poslovni model
Objavljeno v DKUM: 14.10.2016; Ogledov: 1792; Prenosov: 217
Celotno besedilo (11,71 MB) |
7. Analiza projekta »Oskrba s pitno vodo Pomurja – Sistem A«Lucija Sečkar, 2016, diplomsko delo Opis: Projekt »Oskrba s pitno vodo Pomurja – Sistem A« je regionalni projekt, ki združuje sedem pomurskih občin z namenom zagotavljanja zanesljivejše ter varne vodooskrbe s kakovostno pitno vodo vseh prebivalcev obravnavanih občin. Pri projektu sodelujejo občine Črenšovci, Dobrovnik, Kobilje, Lendava, Turnišče, Odranci in Velika Polana. Ker je bilo prejšnje vodovodno omrežje na tem območju zgrajeno pred 30 ali 40 leti, le-to ni bilo več funkcionalno zaradi svoje dotrajanosti. Poleg tega ni zagotavljalo zadostne preskrbe s požarno vodo v primeru izbruha požara. Velik problem je bila tudi pogosta motena dobava pitne vode, kar pomeni, da so prebivalci obravnavanih občin večkrat ostali brez pitne vode. Zaradi opisane problematike je prišlo do izvedbe projekta »Oskrba s pitno vodo Pomurja – Sistem A«, kjer gre za povsem drugi princip delovanja vodovodnega sistema na obravnavanem območju, kot je bil pred izvedbo projekta. V diplomskem delu so predstavljene splošne značilnosti projekta na različnih nivojih ter analize pred izvedbo projekta in današnje stanje, to je po izvedbi predmetnega projekta.
Ključne besede: gradbeništvo, vodovodno omrežje, vodohran, črpališče, kakovost pitne vode, vodne izgube
Objavljeno v DKUM: 26.08.2016; Ogledov: 2427; Prenosov: 183
Celotno besedilo (3,81 MB) |
8. DOLOČANJE ORTOFOSFATA, AMONIJAKALNEGA DUŠIKA, MBAS INDEKSA IN FENOLNEGA INDEKSA V VODAH S PRETOČNIM ANALIZATORJEMAnita Rogač, 2016, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je bil potrditev točnosti določevanja ortofosfata, amonijakalnega dušika, MBAS indeksa in fenolnega indeksa, s pomočjo konstantnega pretočnega analizatorja, v različnih vodnih vzorcih.
Z izvajanjem avtomatiziranih konstantno pretočnih analiznih metod lahko analiziramo v kratkem časovnem obdobju večje število vzorcev (npr. 50 vzorcev v pol ure).
Analizne metode smo ovrednotili v skladu z dobro laboratorijsko prakso, ISO standardi in smernicami, pravili, navodili za validacijo. Pri postopku validacije smo obravnavali pripravo umeritvene krivulje, ugotavljali stabilnost sistema, točnost linearnega modela umeritvene krivulje, koeficient kvalitete, ponovljivost in obnovljivost v različnih vrstah realnih vzorcev vod.
Metode smo preizkusili še z analiziranjem certificiranih referenčnih materialov in s primerjalnimi testi v različnih medlaboratorijskih shemah, kjer smo dobili zelo dobre rezultate pri vseh parametrih z odstopanji med 0 in 19 %.
Iz rezultatov meritev posameznih parametrov v različnih vrstah vod smo tudi ugotovili, da so vode v Sloveniji glede na vrsto matrice in izvor dokaj čiste, razen nekaj izjem, ki so posledica onesnaženja zaradi kmetijstva, industrije ali nespametnega delovanja posameznikov.
Ključne besede: ortofosfat, amonijak, MBAS indeks, fenolni indeks, konstantno pretočni analizator, pitne vode, podtalne vode, površinske vode, odpadne vode
Objavljeno v DKUM: 25.07.2016; Ogledov: 1794; Prenosov: 270
Celotno besedilo (1,65 MB) |
9. ANALIZA SODNE PRAKSE KAZNIVIH DEJANJ ZOPER OKOLJE, PROSTOR IN NARAVNE DOBRINE V SLOVENIJIKatja Andrinek, 2015, diplomsko delo Opis: Varstvo okolja je vse bolj popularna in pereča tema v medijih, politiki in civilni družbi.
Mnogi bi se strinjali s trditvijo, da imajo Slovenci danes mnogo bolj okrepljeno ekocentrično zavest kot pred leti. Pa vendar, koliko Slovencev, po sprehodu v gozdu, ko naleti na divje odlagališče, poda ovadbo kaznivega dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja? Koliko Slovencev, ki gredo vsak dan mimo sosedovega psa, za katerega vedo, da je skoraj vse življenje pripet na verigi in več dni brez pitne vode, poda ovadbo kaznivega dejanja mučenja živali? Takih Slovencev je malo. In to potrjujejo statistike o številu podanih ovadb kaznivih dejanj zoper okolje, prostor in naravne dobrine. V primerjavi z ovadbami vseh kaznivih dejanj, je letno tovrstnih ovadb podanih le okoli 0,5 odstotka. Analiza kaže, da je dejanske kriminalitete mnogo več, torej je problem v zatiskanju oči očividcev, ki se ne odločijo za prijavo. Pa vendar v okoljski kriminaliteti vendar le ni vse tako črno. Namreč, ko je enkrat ovadba podana, obstaja velika verjetnost, da bo dobila sodni epilog. Statistika vloženih obtožb kaže, da so državni tožilci v predkazenskem postopku uspešni, saj dobro polovico primerov ovadb privedejo do vložitve obtožbe. Tudi v nadaljnjem, sodnem postopku se iz odstotka obsodb v primerjavi z obtožbami, kaže njihova učinkovitost, saj ta, po letu 2010, presega 60 odstotkov in še vedno raste. Državni tožilci kažejo svojo aktivnost tudi v vlaganju pritožb, saj statistika kaže, da se pritožijo ob skoraj vsaki oprostilni sodbi. Za visoko število obsodilnih sodb pa niso zaslužni le tožilci, ampak tudi sodstvo, saj je slednje tisto, ki na koncu odloči, ali bo sodba obsodilna ali zavrnilna. Iz izdajanja vse več obsodilnih sodb, z vse večjimi kaznimi, ki zadnja leta niso le denarne, ampak tudi zaporne, je mogoče sodstvu priznati vse večjo kritičnost do okoljske kriminalitete. Poleg ovaditeljev, državnih tožilcev in sodstva, pa imajo svojo vlogo tudi mediji, ki s šokantno predstavitvijo tovrstnih kaznivih dejanj, dosežejo ogorčenje splošne javnosti, in imajo tako funkcijo zastraševanja in s tem prevencijski učinek za potencialne storilce. Sklepna ugotovitev je torej, da državni tožilci in sodstvo delajo dobro. Morda bi lahko bili še bolj učinkoviti ob ustreznejši zakonodaji, saj je obstoječi, mogoče očitati pretirano blanketnost kazenskopravnih norm, težko določljivo terminologijo ter razdrobljenost in številčnost zakonskih in podzakonskih okoljevarstvenih določb. Iz uvodnih vprašanj, je mogoče razbrati namig na največji problem okoljske kriminalitete, to je podajanje ovadb. S še večjo angažiranostjo in ozaveščanjem slovenske javnosti je
potrebno doseči tako stopnjo ekocentrične zavesti Slovencev, da ovadba okoljske kriminalitete ne bo več vprašanje, ampak pravilo.
Ključne besede: kazenskopravno varstvo okolja, kazniva dejanja zoper okolje, ekocentrizem, obremenjevanje in uničevanje okolja, onesnaženje morja in voda s plovili, protipravno ravnanje z jedrskimi ali drugimi nevarnimi radioaktivnimi snovmi, onesnaženje pitne vode, onesnaženje živil ali krme, protipravno zavzetje nepremičnine, uničenje nasadov s škodljivo snovjo, uničevanje gozdov, mučenje živali, nezakonit lov, nezakoniti ribolov, nezakonito ravnanje z zaščitenimi živalmi in rastlinami, prenašanje kužnih bolezni pri živalih in rastlinah, izdelovanje škodljivih zdravil za zdravljenje živali, nevestna veterinarska pomoč
Objavljeno v DKUM: 16.07.2015; Ogledov: 2186; Prenosov: 373
Celotno besedilo (910,07 KB) |
10. Obratovanje male biološke čistilne napraveMarinka Plantan, 2013, diplomsko delo Opis: Skrb za naravo ter s tem ustrezna ureditev odpadnih komunalnih vod se je ob rekonstrukciji šole in vrtca na Golem uredila z umestitvijo čistilne naprave. Šola je bila grajena v 20. letih preteklega stoletja, ko se o ekologiji in varovanju narave ni razmišljalo na način kot danes, saj je bil odnos do narave bolj pristen in zavedajoč se, da je narava tista, s katero se preživljajo. Tedanja šola je bila postavljena v idilično podeželsko okolje ter služila svojemu namenu in poslanstvu, se pravi izobraževanju otrok vse do današnjih dni.
S časom so se potrebe spremenile, kajti kraji na obrobju Ljubljanske kotline so se začeli množično poseljevati. Zaradi nepremišljene urbanizacije okolja v preteklem obdobju se v sedanjem času srečujemo z onesnaženjem vode, v veliki meri zaradi neurejene komunalne ureditve. V času do pred nekaj let, ko je tudi Slovenija prevzela ustrezne predpise, ki jih je predvidela EU, se na komunalni ureditvi glede odpadnih vod ni dosti izvajalo. Ob gradnji objekta se je v njegovi neposredni bližini zgradila greznica, ki pa najverjetneje ni in še ne zadostuje predpisom, ki narekujejo varovanje okolja, zato se posledično pogosto srečujmo z neustrezno kvaliteto pitne vode.
V Sloveniji se na področjih, kjer je gostota poselitve nizka, še dolgo ne bodo zgradila kanalizacijska omrežja, zato se za čiščenje odpadnih vod uporabljajo majhne čistilne naprave kot rešitev za zadostitev zakonodaji s področja emisije snovi pri odvajanju odpadnih vod v okolje.
Zaradi problematike delovanja čistilne naprave, ki je bila vgrajena ob rekonstrukciji šole in vrtca, sem se vključila v raziskavo problema oziroma sem preverjala ustreznost delovanja čistilne naprave po ponovno izvedenem zagonu le-te Po vgradnji čistilne naprave njeno delovanje ni bi bilo skladno z okoljevarstvenimi predpisi, zato so se na čistilni napravi izvedli določeni ukrepi, ki so popisani v teoretičnem delu. V obdobju od julija od oktobra 2011 sem spremljala delovanje ČN glede na prisotnost otrok, porabo pitne vode, delovanje v različnih ciklih obratovanja. Rezultate sem zbirala na podlagi dobljenih analiz vzorcev, ki sem jih pridobivala v omenjenem obdobju.
Rezultati so pokazali, da je čistilna naprava učinkovita. Za ustrezno nadaljnje delovanje, bi bilo potrebno s strani Občine Ig zagotoviti ustrezno službo za redno spremljanje monitoringa, kajti pogoji v ČN se spreminjajo in se kažejo v rezultatih, ki nihajo. Za pridobitev ustrezne ocene delovanja je spremljanje nujno potrebno, prav tako pa tudi spremljanje parametrov za učinkovito delovanje skladno s predpisano zakonodajo.
Ključne besede: čiščenje odpadnih voda, čistilna naprava, cikli, poraba pitne vode, monitoring, ocena delovanja
Objavljeno v DKUM: 10.05.2013; Ogledov: 2800; Prenosov: 406
Celotno besedilo (2,33 MB) |
