| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 65
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
51.
ALTERNATIVNI VIRI SPLAKOVANJA SANITARIJ
Ana Bojnec, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo predstavili teoretične osnove dovajanja, odvajanja in čiščenja vode ter vode kot take. Predstavili smo tudi obstoječe alternativne načine splakovanja sanitarij, ki bi jih lahko uporabili namesto klasičnega splakovanja s pitno vodo. Sočasno smo opravili raziskavo z anketnim vprašalnikom, s katerim smo ugotavljali navade anketirancev glede splakovanja sanitarij, njihovo poznavanje alternativnih načinov splakovanja, njihove trenutne sisteme splakovanja in osnovne demografske podatke. S povezavami med posameznimi vprašanji in medsebojno primerjavo alternativnih rešitev smo odgovarjali na zastavljena raziskovalna vprašanja. Diplomsko delo tako sestavljajo štirje deli. V prvem delu smo opisali teoretične osnove vode, lastnosti in nečistoče v njej, vrste voda, vodovodne sisteme in njihove elemente, kanalizacijske sisteme in njihove elemente, vire kanalizacijskih voda in čiščenje odpadnih voda. V drugem delu smo predstavili obstoječe alternativne rešitve, kot so sistemi splakovanja z deževnico, sivo vodo, dodatnim pritiskom, kroženjem mineralnih olj in sistem splakovanja oziroma odstranjevanja s sežiganjem. V tretjem delu smo prikazali rezultate ankete, s katerimi smo v nadaljevanju odgovarjali na zastavljena raziskovalna vprašanja. Tu smo ugotavljali, kako dobro so poznane določene alternativne rešitve, koliko anketirancev ima uvedeno alternativno rešitev, kateri so razlogi, ki so jih pritegnili ali odvrnili od uvedbe alternativne rešitve, kako si dejavniki za izbiro sledijo po pomembnosti, ali je mogoče zmanjšati porabo pitne vode za splakovanje sanitarij, ali sta poznavanje alternativnih rešitev in razmišljanje o njihovi uvedbi odvisna od različnih demografskih lastnosti anketirancev. Četrti del smo izkoristili za primerjalno analizo v diplomskem delu opisanih alternativnih rešitev in s pomočjo rezultatov ankete izbrali najprimernejše. V zaključku diplomskega dela smo na podlagi pridobljenih informacij podali ključne ugotovitve in možne rešitve, s katerimi bi lahko pripomogli k zmanjšanju porabe pitne vode za splakovanje sanitarij.
Ključne besede: pitna voda, alternativni načini splakovanja sanitarij, deževnica, siva voda, dodatni pritisk
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 342; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)

52.
Projektiranje manjše naprave za pripravo vode - proces sedimentacije
Stojan Razbornik, 2016, diplomsko delo

Opis: Sedimentacija z uporabo kemične koagulacije in flokulacije služi zmanjševanju povečane motnosti v surovi vodi za potrebe priprave pitne vode. V ta namen obstaja več različnih izvedb sedimentacij, ki so odvisne od suspendiranih delcev, ki se nahajajo v surovi vodi. Namen projektiranja sedimentacije je bil določiti glede na vhodne parametre in zahteve Ustrezno tehnično rešitev, ki bo zagotavljala optimalno sedimentacijo. Določiti velikost bazenov za Koagulacijo, Flokulacijo, Sedimentacijo z upoštevanjem zahtevane kapacitet in upoštevanjem zadrževalnih časov. Rezultati projektiranja se morajo kazati v visoki učinkovitosti procesa, kjer je potrebno zagotoviti motnost pod 1 NTU z omejenimi obratovalnimi in vzdrževalnimi stroški.
Ključne besede: Sedimentacija, koagulacija, flokulacija, motnost, odvečno blato, lamelni separator, surova voda, pitna voda
Objavljeno: 28.09.2016; Ogledov: 401; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (3,40 MB)

53.
ODSTRANJEVANJE ŽELEZA IZ PITNE VODE Z UPORABO IMOBILIZIRANIH ALG
Mojca Slanc, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil učinkovita odstranitev železa iz pitne vode s pomočjo imobiliziranih alg. Uporabili smo raztopino alg Chlorella sorokiniana, ki smo jih imobilizirali na alginatne nosilce. Iz uporabljenih nosilcev smo desorbirali železo in nato regenerirali, ker nas je zanimalo, kakšen bo vpliv na učinkovitost po ponovni uporabi. Začetna koncentracija posameznih železovih ionov se je gibala med 1 in 100 mg/L. Pri začetni koncentraciji 20 mg/L Fe(II) smo dosegli najboljši rezultat po 1140 min, kjer je bila učinkovitost odstranitve železovih ionov iz pitne vode 99,8 % pri pH 9. Biosorpcijo kovinskih ionov samo preučevali v pH območju med 7 in 9. pH vpliva na absorpcijo alg, saj smo pri pH 7 dobili slabši rezultat po 1440 minutah, ko je bila učinkovitost 71,8 %. Pri pH 9 smo uporabili starejše alge po desorbciji z EDTA in je bila učinkovitost 84,0 %. Po dvakratni desorbciji se je učinkovitost zmanjšala na 62,0 %.
Ključne besede: železo, imobilizirane alge, pitna voda, odstranjevanje
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 887; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

54.
Odstranjevanje atrazina iz pitne vode z vlakni iz aktivnega oglja
Mirjana Jeremić, 2016, magistrsko delo

Opis: Onesnaženost pitne vode s pesticidom atrazinom predstavlja kljub prepovedi njegove uporabe v Sloveniji leta 2003, velik problem. Povišane koncentracije atrazina so še vedno zabeležene predvsem v severovzhodnem delu Slovenije, kar je posledica intenzivnega poljedelstva. Namen magistrskega dela je bil preučiti uspešnost adsorpcije atrazina iz pitne vode na vlakna iz 100 % aktivnega oglja. Preučevali smo vpliv temperature in časa na učinkovitost adsorpcije atrazina na vlakna. Preveriti smo želeli, ali z modifikacijo vlaken dosežemo boljšo adsorpcijo. V raziskavi smo meritve višjih koncentracij atrazina (2,5 mg/L) v modelni vodi in pitni vodi določali spektrofotometrično. Nizke koncentracije atrazina (z začetno koncentracijo 1 μg/L) smo določali s plinsko kromatografijo. Učinkovitost adsorpcije atrazina smo interpretirali s pomočjo adsorpcijske kinetike in termodinamike. Rezultati raziskave so pokazali, da se koncentracija atrazina zniža od začetne koncentracije 2,5 mg/L na 0,8 mg/L pri sobni temperaturi in času 60 min. Z naraščanjem temperature se adsorpcija izboljša. Pri 30 °C se koncentracija atrazina zniža na 0,6 mg/L že po 40 min in pri 50 °C po 20 min, kar pomeni da se na vlakna adsorbira 76 % atrazina. Vrednosti ΔG0 so bile negativne, kar pomeni, da je reakcija potekla spontano. Negativne vrednosti ΔS0 dokazujejo, da je vpliv matriksa na vezavo atrazina zanemarljiv. Pri začetni koncentraciji atrazina 1,0 μg/L smo dosegli višje učinkovitosti, kot pri višjih koncentracijah . Na vlakna se je pri 22 °C po 20 min vezalo 90 % atrazina, po 60 min 95 %, in po 300 min 97 %. Adsorpcijo na vlakna iz aktivnega oglja lahko opišemo s kinetičnim modelom pseudo-drugega-reda.
Ključne besede: atrazin, adsorpcija, pitna voda, ogljikova vlakna, SPE
Objavljeno: 04.01.2017; Ogledov: 979; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)

55.
Analiza kakovostnih parametrov pitne vode na področju Lenarta
Ines Kopčič, 2017, diplomsko delo

Opis: Preskrba z vodo in zavedanje o njenem pomenu postaja danes ena izmed ključnih nalog vsake družbe. V diplomski nalogi sem raziskala način in posledice zamenjave pitnega vira v domačem okolju, ki se je izvedla v okviru celovite oskrbe SV Slovenije s pitno vodo. V raziskavi sem v obstoječem in nadomestnem vodnemu viru preverila parametre kakovosti, kot so pH, električna prevodnost, trdota, motnost, KPK in nitriti. Analiza je obsegala tudi vpliv staranja vode na spremembo kakovosti pitne vode. Na podlagi dobljenih vrednosti lahko sklenem, da voda, ki smo jo uporabljali v preteklosti in je glede na vremenske razmere včasih povzročala probleme, in voda, ki jo uporabljamo sedaj, nista onesnaženi, in tudi s staranjem ostanejo vrednosti znotraj zahtevanih mej.
Ključne besede: pitna voda, monitoring voda, kakovost vode, staranje pitne vode
Objavljeno: 02.10.2017; Ogledov: 399; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

56.
Izpostavljenost nitratom v živilih
Sabina Kocjan, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo predstavili koncentracije nitratov v listnati zelenjavi - zeleni solati, endiviji, ledenki, listih rdeče pese, špinači, rukoli ter motovilcu. Na podlagi dostopnih podatkov vnosa nitratov z listnato zelenjavo v prehrani prebivalcev Slovenije, smo naredili primerjavo z ostalimi poznanimi viri vnosa nitratov v prehrani (pitna voda in aditivi) ter ocenili tveganje za zdravje ljudi. Za raziskavo smo uporabili podatke uradnega nadzora v Sloveniji, ki ga v RS izvaja Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), v sodelovanju z Nacionalnim laboratorijem za zdravje okolje in hrano (NLZOH), o koncentracijah nitratov v različnih vrstah listnate zelenjave v letih 2011 do 2014. Za porabo listnate zelenjave pri prebivalcih Slovenije smo uporabili podatke Statističnega urada RS - Anketa o porabi v gospodinjstvih, 2012. Vnos nitratov smo na podlagi podatkov, ki so trenutno na voljo v RS izračunali skladno z metodologijo Evropske agencije za varnost hrane. Ugotovili smo, da koncentracije nitratov v listnati zelenjavi v povprečju ne presegajo zakonskih mejnih vrednosti, občasno pa izstopajo posamezni odvzeti vzorci rukole ali listov rdeče pese. Najvišje povprečne koncentracije nitratov so bile pričakovano v vzorcih v mesecu novembru, najnižje pa v mesecu juniju. Iz Ankete o porabi v gospodinjstvih (SURS, 2012) smo ugotovili, da prebivalec Slovenije na leto v povprečju zaužije 84,4 kg zelenjave, od tega 10,1 kg listnate in stebelne zelenjave. Zelena solata prispeva največ k povprečnemu dnevnemu vnosu nitratov iz listnate zelenjave, ocenjeni povprečni vnos je 0,36 mg NO3/kgtm/dan. Iz dobljenih rezultatov lahko ugotovimo, da v povprečju vnos nitratov iz listnate zelenjave ne predstavlja tveganja za zdravje prebivalcev Slovenije. Naše ocene kažejo, da je teoretični največji dnevni vnos preko aditivov v živilih nekoliko v prednosti pred vnosom s pitno vodo in vnosom z listnato zelenjavo. Naše ocene so tudi odraz prehranskih navad prebivalcev Slovenije, saj je vnos zelenjave precej pod priporočenimi količinami, zaužite količine mesnih izdelkov pa so visoke.
Ključne besede: nitrati, pitna voda, listnata zelenjava, aditivi, vnos
Objavljeno: 20.04.2018; Ogledov: 427; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (832,63 KB)

57.
Oskrba s pitno vodo
Tanja Gorišek, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava oskrbo s pitno vodo, ki je v Republiki Sloveniji obvezna občinska gospodarska javna služba. Poseben pomen te javne službe je opredeljen z zagotavljanjem najpomembnejšega naravnega vira, kajti voda je vir življenja in potrebna vsem živim bitjem. V formalnem smislu je voda določena kot pitna z namenom uporabe: kot voda, namenjena za pitje, kuhanje, pripravo hrane ali druge gospodinjske namene ter vsa voda, ki se uporablja v proizvodnji in prometu živil in ustreza minimalnim predpisanim zahtevam. Občine so dolžne zagotoviti izvajanje oskrbe s pitno vodo skladno s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe. V Evropski uniji je odločitev, kako organizirati oskrbo s pitno vodo, v pristojnosti držav članic, evropska zakonodaja tako podaja smernice za ustrezno preskrbo s pitno vodo. Na državni ravni oskrbo s pitno vodo opredeljujejo številni zakoni ter podzakonski predpisi, ki skoraj v celoti urejajo sistem oskrbe s pitno vodo, kar pomeni, da je urejanje pomembnih vprašanj s področja oskrbe s pitno vodo prepuščeno občinam. Država nima ustreznih mehanizmov za izvajanje nadzora nad izvajanjem tovrstne oskrbe v občinah. Objekti in naprave, potrebni za izvajanje te javne službe, so infrastruktura lokalnega pomena. Za zagotavljanje primerne oskrbe s pitno vodo je potrebna ustrezna komunalna infrastruktura, ki omogoča izvajanje kakovostnih storitev. Le-ta zahteva velike finančne vložke tako za izgradnjo kot za vzdrževanje. Trenutna infrastruktura je po večini dotrajana in potrebna obnove, ob vsem tem pa pereč problem predstavlja nenamenska poraba sredstev, namenjenih vzdrževanju, katere pa občine uporabljajo v druge namene. Slovenija je država z velikim številom razmeroma majhnih občin, kjer je zagotavljanje oskrbe s pitno vodo problematično z vidika velikega števila izvajalcev, neenakih standardov izvajanja, dragih storitev, pomanjkljivo usposobljenostjo kadrov in oteženim nadzorom nad izvajanjem, zato naloga opozarja na potrebo po večjem sodelovanju in povezovanju občin na področju oskrbe s pitno vodo, predvsem zaradi zagotavljanja večje učinkovitosti izvajanja javne službe. Naloga opozarja tudi na potrebo po sistemski ureditvi oskrbe z vodo v Sloveniji in boljši regulaciji izvajanja javne službe, zato so za ugotovljene pomanjkljivosti v zaključnem delu podani morebitni predlogi za izboljšanje trenutnega stanja na tem področju. Pričujoča naloga vsebuje tudi opredelitev ustavne pravice do pitne vode v povezavi z izvajanjem javne službe, kajti sam vpis še ne zagotavlja učinkovite ureditve oskrbe s pitno vodo, ampak bo potrebna sprememba zakonskih predpisov ob upoštevanju določenih omejitev pri izvrševanju pravice do pitne vode v povezavi z izvajanjem javne službe.
Ključne besede: pitna voda, gospodarske javne službe, oskrba s pitno vodo, cena pitne vode
Objavljeno: 28.05.2018; Ogledov: 416; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

58.
Osveščanje in izobraževanje o porabi vode v podjetju Tobačna Grosist d. o. o
Uroš Pugelj, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno ravnanje z vodo v podjetju Tobačna Grosist, d. o. o., in kakšno vlogo ima pri ravnanju zaposlenih z vodo v podjetju podjetje samo, s tem ko so organizirana stalna izobraževanja in ko se osvešča zaposlene o rabi vode. Predstavljeno je, kako ljudi izobražujemo in kateri so načini osveščanja. Glede na podatke, ki smo jih dobili z raziskavo, lahko trdimo, da v podjetju svoje zaposlene izobražujejo o rabi vode, a bi lahko storili še več, če bi jih pogosteje izobraževali na to temo in če bi uporabili več načinov osveščanja, saj bi spodbudili zaposlene k pravilnejšemu ravnanju z vodo. Tako bi lahko zmanjšali količino nepotrebno porabljene vode. Z raziskavo smo ugotovili, da zaposleni v podjetju želijo več izobraževanja s področja varčne rabe vode, kot jim ga podjetje nudi, prav tako se je izkazalo, da se da za zmanjšanje porabe vode tudi s tehničnega vidika postoriti še precej. Ugotovili smo tudi, da bi lahko v podjetju svoje zaposlene bolj osveščali o varčni rabi vode.
Ključne besede: − pitna voda − varčna raba vode − oskrba z vodo − izobraževanje − osveščanje
Objavljeno: 24.05.2018; Ogledov: 176; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (931,20 KB)

59.
Biosorpcija Cr6+ ionov na imobilizirani mešanici alg na alginatnih nosilcih
Natalija Jančič, 2018, diplomsko delo

Opis: Težke kovine so kot posledica stranskih produktov številnih industrij ena izmed največjih onesnažil pitnih vod po svetu. Eden izmed onesnaževalcev je šestvalentni krom, katerega odstranjevanje iz vode je težje in dokaj neraziskano. V ta namen smo na nosilce iz kalcijevega alginata imobilizirali mešanico treh vrst alg, Spirulina, Chlorella in Litothamnium iz kapsul NutriLab. V študiji smo se odločili za uporabo neživih organizmov, saj je bilo v prejšnjih raziskavah ugotovljeno, da je krom zelo strupen za žive organizme. Prav tako smo preverili, ali bo učinkovitost večja z sinergijo treh vrst alg. Z imobilizacijo je bilo omogočeno predvsem lažje ločevanje biosorbenta od vodne raztopine kromovih ionov. Mešanico alg smo zdrobili v prah in imobilizirali z 2 % raztopino alginata, ki smo jo zamrežili z 2 % CaCl2 in nato izvedli eksperimente biosorpcije kovinskih ionov Cr6+. Delovne raztopine Cr6+ smo pripravili z redčenjem osnovne standardne raztopine. Rezultati so pokazali, da na biosorpcijo močno vpliva pH vrednost raztopine in temperatura, pri kateri biosorpcija poteka.
Ključne besede: Imobilizacija, alginatni nosilci, alge, šestvalentni krom, pitna voda
Objavljeno: 06.09.2018; Ogledov: 246; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

60.
Primeri slabih in dobrih praks oskrbe s pitno vodo
Barbara Kitak, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo temelji na oskrbi s pitno vodo. Kot osrednji problem naj izpostavim moteno oskrbo s pitno vodo. V določenih predelih Slovenije se še v današnjem času srečujejo s to problematiko, kar pomeni, da kljub temu, da je naša država razvita, na področju pitne vode ni razrešila vseh problemov. Vodovodno omrežje je relativno dobro urejeno, tudi pitna voda je čista, ampak kaj pravzaprav storiti, da slabih praks več ne bo? Osredotočenost mojega dela je predvsem v slabih praksah oskrbe s pitno vodo. Te je v Sloveniji kar veliko, kljub temu, da je pravica do pitne vode vpisana že v samo Ustavo RS.
Ključne besede: oskrba s pitno vodo, pitna voda, vodovodni sistem, pravica do pitne vode, slaba praksa, dobra praksa, ustekleničena voda, javna služba, podzemna voda
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 260; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (696,61 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici