| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 65
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
41.
UPORABA RAZBREMENILNIKA V VODOVODNEM SISTEMU ZA PRIDOBIVANJE ELEKTRIČNE ENERGIJE
Matej Levstek, 2014, magistrsko delo

Opis: Raziskali smo potencial proizvajanja električne energije v vodovodnem sistemu z izgradnjo male hidroelektrarne v razbremenilniku. Cilj magistrskega dela je proučiti energetsko in hidravlično zasnovo postavitve male hidroelektrarne v vodovodni sistem ter določiti elektroenergetski potencial v sistemu Mariborskega vodovoda. Predstavljeni so preračuni pričakovane moči male hidroelektrarne, letnega donosa prodaje električne energije in obseg gospodinjstev, ki bi se lahko oskrbovala s pridobljeno energijo. Ugotovili smo, da opisana tehnologija ne povzroča okoljskih vplivov, saj se uporabi obstoječa ali predvidena infrastruktura, izkoriščajo pa se le zajete količine vode za potrebe oskrbe s pitno vodo. Rezultati raziskave so pokazali, da bi bilo mogoče na obravnavanih razbremenilnikih v enem letu pridobiti od 9 do 39 MWh električne energije, z njo bi lahko oskrbovalo od 2 do 11 gospodinjstev. Največ energije bi bilo mogoče pridobiti na način, da se večje naselje napaja z višje ležečega zajetja, zato bi bilo smiselno že v zasnovi vodovodnih sistemov načrtovati male hidroelektrarne v razbremenilnikih.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, hidroenergija, električna energija, vodovodni sistem, razbremenilnik, pitna voda
Objavljeno: 11.11.2014; Ogledov: 1065; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (6,78 MB)

42.
VARČNA RABA VODNIH VIROV V GOSPODINJSTVIH NA OBMOČJU MESTNE OBČINE KRANJ
Nejc Plevnik, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Pitna voda je nujna za naše življenje. Zato je še toliko bolj pomembno razumno ravnanje s pitno vodo oziroma z vodnimi viri. V diplomski nalogi smo se osredotočili na varčnejšo porabo pitne vode v gospodinjstvih na področju Mestne občine Kranj. Predpostavljamo, da se pitna voda v našem vsakdanu velikokrat troši nerazumno. Na podlagi ankete smo ugotovili nekatere navade gospodinjstev v Mestni občini Kranj, kar nam je pomagalo pri iskanju rešitev. Predlogi za rešitve se nanašajo predvsem na Mestno občino Kranj in javno službo Komunalo Kranj. Prioriteta je predvsem izobraževanje prebivalcev Mestne občine Kranj glede varčne rabe pitne vode. Potrebno je povečati rabo deževnice in zmanjšati porabo pitne vode pri vsakodnevnih opravilih v gospodinjstvu (pomivanje posode v kuhinji, ščetkanje zob, itd.). Pomembno je zavedanje o vodnem odtisu in zmanjšanju le tega. S spreminjanjem podnebja nas lahko v prihodnosti doleti tudi pomanjkanje pitne vode, zato se moramo na to ustrezno pripraviti. Rezerve pri porabi pitne vode obstajajo in naša naloga je, da vode ne trošimo po nepotrebnem. V ta namen so predlogi v tej diplomski nalogi tudi nastali.
Ključne besede: pitna voda, varčna raba, deževnica za zalivanje, zalogovnik za deževnico, predlogi, vodni odtis
Objavljeno: 24.04.2015; Ogledov: 816; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

43.
Legionele v sistemu za oskrbo s pitno vodo – pregled dejavnikov tveganja in ukrepov.
Marjeta Dover, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: Legionele so biološki dejavnik tveganja za zdravje ljudi. Ob prenosu iz naravnega okolja v umetno okolje predstavljajo tveganje za pojav legioneloz, potencialno smrtne pljučnice – legionarske bolezni. Najpogostejša pot okužbe ljudi je inhalacija aerosola kontaminiranega z legionelami preko sistemov za oskrbo s pitno vodo in prezračevalno-klimatskih naprav. Število prijavljenih primerov legioneloz v Sloveniji in v Evropi zadnja leta narašča, kar lahko pripišemo tudi boljši diagnostiki bolezni. V magistrskem delu je predstavljen projekt izvajanja obvladovanja razmnoževanja legionel v sistemih za oskrbo s pitno vodo v objektih Ministrstva za obrambo RS. Prikazani so pristopi v posameznih objektih, odrejeni ukrepi in rezultati odrejenih ukrepov. Določeni dejavniki tveganj za razmnoževanje legionel v sistemih za oskrbo s pitno vodo objektov MORS obstajajo – predvsem so ta tveganja povezana z okoljem, zaradi namensko neustreznih in dotrajanih sistemov. Obvladovanje obstoječih tveganj oziroma zmanjševanje tveganj za pojav legioneloz uspeva s sodelovanjem odgovornih strokovnih oseb in tehničnega osebja, odgovornega za vzdrževanje infrastrukture, ob zavedanju pomembnosti stalnosti in doslednosti izvajanja preventivnih ter korekcijskih ukrepov. Legionele iz vodovodnega sistema težko povsem odstranimo, lahko jih pa vendarle obvladujemo; poseben izziv prav gotovo predstavljajo biofilmi, v katerih so legionele odpornejše, tako proti biocidnim sredstvom kot tudi termični dezinfekciji.
Ključne besede: legionele, legioneloze, legionarska bolezen, pitna voda, dejavniki tveganj
Objavljeno: 12.03.2015; Ogledov: 784; Prenosov: 674
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

44.
Solute transport monitoring in the Ljubljana urban aquifer
Branka Trček, Andrej Juren, Albrecht Leis, 2012, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Groundwater from a Pleistocene sandy-gravel aquifer is an invaluable drinking water resource for the Ljubljana city (Slovenia), as well as for the Union brewery, which is located within an industrialized area near the centre of Ljubljana. A big part of the aquifer recharge area is highly urbanized, which represents a great risk for the groundwater quality assurance. The extensive monitoring of solute transport was performed in the brewery catchment area with the intention to analyze the contamination risk of drinking-water resources. It based on continuous measurements of hydrodynamic parameters and of physico-chemical water parameters (T, SEC) and on groundwater sampling for herbicide, isotope, trace elements and trace gas analyses. results indicated possible contaminant inflow into the Union brewery area. The results pointed out the risk of pollution breakthrough into the lower gravel aquifer and served for the development of a local hydraulic model.
Ključne besede: podzemni vodni viri, podzemne vode, hidrogeološke raziskave, pitna voda, pivovarne, monitoring
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 455; Prenosov: 22
URL Povezava na celotno besedilo

45.
Odstranjevanje dušikovih spojin in kovin iz pitne vode z algami Chlorella sorokiniana
Aleksandra Petrovič, 2015, doktorska disertacija

Opis: Glavni namen raziskav v okviru doktorske disertacije je bil preučiti odstranjevanje dušikovih spojin in težkih kovin iz pitne vode z algami vrste Chlorella sorokiniana. Pri odstranjevanju dušikovih spojin (nitrata, nitrita in amonija) iz vode z algami imobiliziranimi na Ca-alginat smo podrobneje preučili vpliv vrste zunanjega vira ogljika ter vpliv številnih drugih parametrov kot so vpliv števila celic, vpliv pH, vpliv svetlobe, vpliv količine biosorbenta, ipd. na učinkovitost odstranjevanja dušikovih spojin. Eksperimenti so pokazali, da lahko alge C. sorokiniana ob prisotnosti ustreznega vira ogljika učinkovito odstranijo dušikove spojine iz vode pri vseh testiranih koncentracijah posameznega hranila. Izmed štirih različnih preizkušenih virov ogljika smo najvišje učinkovitosti odstranjevanja nitrata dosegli ob uporabi grozdnega soka, medu oz. melase, medtem ko uporaba saharoze ni dala tako dobrih rezultatov. Eksperimenti brez dodatka zunanjega vira ogljika so bili najmanj uspešni. Ker grozdni sok in med v tovrstnih študijah do sedaj še nista bila uporabljena, so pridobljeni rezultati še toliko bolj pomembni za nadaljnje raziskave. Pri začetni koncentraciji nitrata 20 mg/L ob prisotnosti grozdnega soka, medu oz. melase, so se nitrati iz pitne vode odstranili po enem dnevu v več kot 93 %, pri začetni koncentraciji 100 mg/L pa po približno treh dneh in sicer v več kot 95 %. Razlog, da ti viri ogljika dajejo boljše rezultate kot saharoza, izvira iz njihove sestave, saj vsebujejo številna hranila, ki pozitivno vplivajo na rast alg in s tem na odstranjevanje dušikovih spojin. Popolno odstranitev amonija (z začetno koncentracijo 30 mg/L) ob prisotnosti nitrata (50 mg/L) smo dosegli v manj kot 3 dneh. Učinkovitost odstranjevanja hranil je bila odvisna predvsem od količine biosorbenta, koncentracije dodanega vira ogljika, koncentracije vira dušika in intenzitete svetlobe. ψ (B/H2O), s katerim je mogoče doseči zadovoljive učinkovitosti je znašalo 1/6,7. Študija vpliva prisotnosti alg C. sorokiniana na biološko odstranjevanje nitratov z aktivnim blatom iz pitne vode je pokazala, da imajo te alge izrazito negativen vpliv na proces denitrifikacije. Biološka denitrifikacija z aktivnim blatom pri začetni koncentraciji nitrata 100 mg/L je omogočala več kot 95 % učinkovitost odstranitve nitrata, medtem ko se je ob prisotnosti alg odstranilo le okoli 65 % - 70 % nitrata. Prisotnost amonija oz. uree v vodi je negativno vplivala na proces denitrifikacije. V nadaljevanju raziskav smo izvedli eksperimente biosorpcije kovinskih ionov, pri čemer smo študirali odstranjevanje Cu2+, Ni2+, Cr6+ in Cd2+ ionov iz pitne vode z imobiliziranimi algami C. sorokiniana. Ugotovili smo, da lahko z imobiliziranimi algami odstranimo do 97 % bakra, 51 % niklja in 74 % kadmija iz pitne vode. Odstranjevanje kroma se je izkazalo kot nesmiselno zaradi prevelike toksičnosti le-tega za alge in prenizkih učinkovitosti. Biosorpcija kovinskih ionov je bila močno odvisna od koncentracije posameznega kovinskega iona v vodi ter od pH vrednosti raztopine. Pri začetni koncentraciji izbranega kovinskega iona 25 mg/L smo z istim biosorbentom učinkovito izvedli tudi do 5 zaporednih biosorpcijskih ciklov. Najbolj toksičen efekt na alge C. sorokiniana so pokazali Cr6+ ioni, sledijo jim Ni2+ in Cu2+ ioni, najmanj toksični pa so bili Cd2+ ioni. Cd2+ ioni za razliko od ostalih ionov tudi niso imeli nobenega bistvenega vpliva na odstranjevanje nitratov. Ker biosorpcija tro-komponentnega sistema kovinskih ionov z imobiliziranimi algami C. sorokinana iz pitne vode do sedaj še ni bila raziskana, smo v nadaljevanju raziskav preučevali biosorpcijo dvo- in tro-komponentnih sistemov Cu2+, Ni2+ in Cd2+ ionov pri treh različnih koncentracijah kovinskih ionov (30, 50 in 100 mg/L). Biosorpcijske kapacitete posameznega kovinskega iona so upadale s številom kovinskih ionov prisotnih v vodi, najnižje so tako bile pri tro-komponentnem sistemu. Biosorpcija Cd2+ in Ni2+ ionov je bila nižja zaradi....
Ključne besede: alge Chlorella sorokiniana, dušikove spojine, imobilizacija, pitna voda, vir ogljika, težke kovine
Objavljeno: 04.12.2015; Ogledov: 1138; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (12,44 MB)

46.
UGOTAVLJANJE TRDOTE VODE IN IZLOČANJE VODNEGA KAMNA
Nina Vičar, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučevali problematiko izločanja vodnega kamna iz vode na črpališču v Sp. Ščavnici. Izmerili smo relevantne fizikalno-kemijske parametre. Na podlagi rezultatov meritev smo se odločili za elektromagnetno napravo in permanentni magnet, ki na kristalizacijo vodnega kamna vplivata z magnetnim poljem. Izvedli smo eksperimente pri različnih variantah montaže elektromagneta in pri različnih obtokih vode skozi merilno progo. Dokazali smo, da se brez obdelave iz vode izloča kalcit, medtem ko se aragonit izloča v manjši meri. Po obdelavi z elektromagnetom in permanentnim magnetom pa se delež aragonita poveča. Pri tem zadostuje že par obtokov skozi napravo. Pomembna ugotovitev je, da se po obdelavi kemijska sestava vode in mikrobiološka slika ne spremenita.
Ključne besede: vodni kamen, trdota vode, magnetna obdelava vode, permanentni magnet, elektromagnet, pitna voda
Objavljeno: 04.12.2015; Ogledov: 1251; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (4,49 MB)

47.
Removal of arsenic from drinking water
Marjana Simonič, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: The drinking water well in Slovenska Bistrica, Slovenia, contains arsenic in concentration around 50 ▫$/mu$▫g/L. Therefore it is necessary to implement a technological treatment to make the water suitable for drinking. In order to do so the following technologies were suggested: activated alumina, green sand, granular ferric hydroxide and special goethite media. They were all carried out on a laboratory scale. We managed to remove arsenic below 1 ▫$/mu$▫g/L. Arsenic is usually found as an anion with acid characteristics in the trivalent (III) and pentavalent (V) forms. Chemical analyses of our drinking water showed that arsenic is present in pentavalent form. This means that the water is less toxic as it would be if it contained arsenic in the trivalent form. On the other hand, all the important physical chemical parameters of water remained practically unchanged after the treatment. The hygienic water quality obtained was not an issue. Finally, in addition to capability of arsenic removal, a comprehensive economic analysis of selected technologies is provided.
Ključne besede: pitna voda, arzen, aktivna glinica, goetit, drinking water, arsenic, activated alumina, goethit
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 723; Prenosov: 17
URL Povezava na celotno besedilo

48.
Pravica do pitne vode
Maja Lukić, 2016, magistrsko delo

Opis: Ta naloga obravnava vsebino pravice do pitne vode in dostop do vode kot temeljno pravico, potrebno za življenje in zdravje ljudi, ki se osredotoča na vprašanje, ali in kako se ta pravica lahko izvrši. Voda je naravna dobrina in predmet posebnega pravnega režima, ki je izvzeta iz koncepta privatne lastnine. Pritisk za opredelitev vode kot tržne dobrine in ne kot javnega dobra raste, kar bi posledično lahko pripeljalo do posledice, da čista pitna voda ne bi bila na voljo številnim prebivalcem. Interesi multinacionalnih podjetij za nakup/trgovanje s pitno vodo naraščajo, zato je še toliko bolj pomembneje, da se uredi pravno varstvo posameznika in ugotovi odgovornost države za zagotavljanje dostopa do čiste pitne vode, na najvišji možni ravni, kar je v Ustavi vsake države. Generalna skupščina je sprejela Resolucijo o človekovi pravici do vode in sanitarij, kjer je pravica do varne in čiste pitne vode in sanitarij priznana kot človekova pravica, ki je bistvenega pomena za polno uživanje življenja in vseh človekovih pravic. Resolucija poziva države in mednarodne organizacije na zagotovitev finančnih virov, krepitev zmogljivosti in tehnologije, da bi zagotovili varno, čisto in cenovno dostopno pitno vodo za vsakogar. Ker EU prepušča odločitev o tem, kako organizirati oskrbo pitne vode vsaki posamezni državi članici, je ta v Sloveniji skoraj v celoti urejena z podzakonskimi predpisi. Zato bi morala Ustava urediti, ne samo, da je voda javno dobro, temveč tudi, da se oskrba prebivalstva s pitno vodo lahko izvaja le v okviru neprofitne javne službe. Pomembno je, da si država prizadeva za izredno spoštovanje teh pravic z vzpostavitvijo ustreznih pravnih in tehničnih mehanizmov za zagotavljanje dostopa do vode, varstva vodnih virov ter naložbe v tehnologije, ki bi olajšala oskrbo z vodo ter, da si prizadevajo za izboljšanje razmer, tako da lahko postane spoštovanje teh pravic vsem omogočeno. Glede na to, je del te naloge tudi vprašanje privatizacije in komercializacije pitne vode. Vsako delovanje zasebnikov, je z namenom pridobivanja dobička, ne glede na to, ali so tudi lastniki vodnih virov. Trk med zasebnim interesom in javnim dobrim, je manj verjeten, če je oskrba javna. Del magistrskega dela je tudi celovita analiza trenutnega stanja s prednostmi in slabostmi različnih načinov urejanja pravice do pitne vode, z ustavo ali z zakonom, s primerjavo med različnimi načini upravljanja v naslednjih državah: Slovaški, Belgiji, Nemčiji, Franciji, Nizozemski, Urugvaju, Indiji, Izraelu, Južni Afriki in Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske. Naloga vsebuje tudi praktične izkušnje in težave, ki nastanejo zaradi pomanjkanja investicij v komunalni infrastrukturi, kar vpliva tudi na samo kakovost pitne vode. Primerjava učinkov priznanja človekove pravice do vode v ustavah posameznih držav kaže, da pravica do vode ni izboljšala dostopa do vode. Glavni razlog za to je, da oskrba z vodo zahteva funkcionalno vlado. Učinkovita ureditev torej ne pomeni samo vpisa pravice do vode v ustavo, ampak tudi spremembo drugih zakonskih predpisov ter celotnega režima upravljanja voda. Pomembno je zavedanje, da v kolikor govorimo o človekovi pravici do vode, zapisano v ustavi, mora odgovornost za to biti na državi in ne na posamezni občini. Ta naloga vsebuje tudi nov predlog slovenske ustavne opredelitve pravice do pitne vode, saj je glede na to, da je voda vir življenja, pomembno, da se ukrepa ustrezno, ter na družbeno odgovoren način, tudi še za vse naše zanamce.
Ključne besede: voda, pitna voda, pravica, Ustava, privatizacija, komercializacija, javna služba, javno dobro
Objavljeno: 20.07.2016; Ogledov: 1675; Prenosov: 448
.pdf Celotno besedilo (3,90 MB)

49.
VZPOSTAVITEV NOTRANJEGA NADZORA PITNE VODE PO SISTEMU HACCP
Breda Gašpar, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil vzpostavitev notranjega nadzora po sistemu HACCP (Hazard Analysis and Critical Control Point) na skupnem vodovodnem sistemu, ki oskrbuje 12 občin severovzhodne Slovenije na območju levega brega reke Mure s pitno vodo. Pitna voda ne sme vsebovati mikrobioloških, fizikalnih in kemičnih onesnaženj, ki bi ogrožala zdravje ljudi. Problem, s katerim smo se srečali, je v velikem številu majhnih sistemov za oskrbo s pitno vodo, ki so po večini nezanesljivi, saj že same geografske razmere, intenzivno kmetijstvo in neurejeno odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda pogojujejo veliko tveganje za onesnaženje vodnega vira. Slabo pa je bilo tudi vzdrževanje vodovodnih omrežij, ki so bila vzrok za onesnaženje pitne vode. Z vstopom v EU je morala Slovenija svoj pravni red uskladiti z evropskim. Na področju pitne vode je to storila s sprejetjem Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS št. 19/2004, 35/2004, 26/2006, 92/2006, 25/2009 in 74/2015), ki je usklajen z Direktivo sveta 98/83/ES; o kakovosti pitne vode, namenjene za prehrano ljudi. S skupnim vodovodnim sistemom za vseh 12 občin in vzpostavljenim notranjim nadzorom po sistemu HACCP je zagotovljen nadzor nad kakovostjo pitne vode v celotnem procesu od zajetja, priprave in hrambe vode vse do pipe uporabnika.
Ključne besede: pitna voda, onesnaženje, vodovodni sistem, notranji nadzor, HACCP sistem
Objavljeno: 25.07.2016; Ogledov: 915; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

50.
MERILNI PROTOKOL TESTIRANJA ULTRAFILTRACIJSKE NAPRAVE
Jana Ferme, 2016, diplomsko delo

Opis: Izbor tehnologije oziroma kombinacij tehnologij naprave za pripravo pitne vode je vsekakor odvisen od vrste, kvalitete in izdatnosti vodnega vira. Pri pridobivanju pitnih voda iz površinskih virov se največkrat srečujemo s problemom udarov visoke motnosti vodnega vira in prisotnosti bakterij. Zato je glavni cilj priprave pitne vode znižati njihove koncentracije in odstraniti prisotne bakterije, ki niso dovoljene v pitni vodi. Namen raziskovalnega dela je bilo spremljanje in merjenje delovanja procesov membranske ultrafiltracije, ter priprava njenega merilnega protokola, z namenom pridobiti podatke delovanja membran. Na osnovi opravljenih meritev pilotne naprave za ultrafiltracijo smo pripravili idejni tehnološki projekt, v katerem je zasnovana rešitev za pripravo pitne vode z uporabo ultrafiltracije. Analitika vzorcev vode je bila opravljena v tehnološkem laboratoriju podjetja. Z rezultati analize vstopne in prečiščene vode smo ugotavljali kvaliteto pitne vode do uporabnika in s tem preverjali doseganje zahtevane učinkovitosti naprave za ultrafilracijo.
Ključne besede: pitna voda, koagulacija, flokulacija, ultrafiltracija, merilni protokol, idejni tehnološki projekt
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 888; Prenosov: 0

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici