| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 65
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
31.
ANALIZA NERAZTOPLJENIH SNOVI V PITNI VODI GOSPODINJSTEV
Valerija Čižić, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo analizirali črne neraztopljene delce, ki so se izločili iz pitne vode. Glede na literaturne navedbe bi se v vodi lahko nahajale spojine z železom ali manganom, ki bi se izločale skupaj z vodnim kamnom. Druga možnost je tvorba biofilma. Opravili smo fizikalno-kemijske analize vode ter mikroskopske analize in posneli IR spektre izločenih delcev iz vode. Rezultati fizikalno-kemijskih analiz so pokazali, da je voda trda ter ne vsebuje železovih in manganovih snovi. Iz IR spektrov smo določili prisotnost proteinov, ki so bistveni sestavni del celične stene bakterij, zato smo zaključili, da gre za izločanje vodnega kamna, obdanega s črnim biofilmom.
Ključne besede: pitna voda, onesnaženje vode, kovine v vodi, vodni kamen, IR spektrometrija, bakterije, biofilm
Objavljeno: 04.10.2012; Ogledov: 1202; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

32.
ČIŠČENJE PITNE VODE IZ ČRPALIŠČA SKORBA
Katja Jakol, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo želeli preveriti učinkovitost filtrnega sistema eSpringTM za čiščenje pitne vode. Po pregledu monitoringov pitne vode iz črpališča Skorba smo ugotovili, da so občasno presežene koncentracije pesticidov in neskladje mikrobioloških analiz z zakonodajnimi vrednostmi. Opravili smo fizikalno-kemijske in mikrobiološke analize vzorcev pitne vode iz Skorbe pred filtriranjem in po njem. Rezultati analiz so pokazali, da so bili pesticidi (atrazin, desetil-atrazin) v pitni vodi povišani, s filtrom eSpringTM pa se je njihova koncentracija znižala. Opravili smo mikrobiološke analize glede na vsebnost koliformnih bakterij, enterokokov in PseudomonasAeruginose. Rezultati so pokazali skladnost s pravilnikom o pitni vodi. Vseeno pa so mikrobiološke analize potrdile, da je filter eSpringTM učinkovit, saj je bila vsota mikroorganizmov v vseh vzorcih filtrirane vode manjša kot v nefiltrirani vodi.
Ključne besede: pitna voda, pesticidi, učinkovitost filtra
Objavljeno: 20.12.2012; Ogledov: 1747; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

33.
MALA HIDROELEKTRARNA PECELJ
Boštjan Bratanič, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen zaključnega dela je predvsem podati predlog za izgradnjo male hidroelektrarne Pecelj, ki bi lahko bila umeščena v obstoječi cevovod za oskrbo pitne vode v odseku zajetja Dolna do raztežilnika Pecelj. Prvi del zaključnega dela obsega splošno predstavitev turbin in vrst malih hidro elektrarn, v drugem delu je predstavljena problematika oskrbe s pitno vodo skozi obstoječi cevovod ter določitev, umestitev in izgradnja novega cevovoda. V nadaljevanju je določen najprimernejši tlačni vodovodni vod. V raztežilnik je predvidena umestitev male hidroelektrarne. Vloga hidroelektrarne je izkoristiti visoke tlake, ki nastanejo zaradi velike višinske razlike. Predlagam, da se najprej zgradi visokotlačni cevovod in nato vgradnja energetskega sistema. V zaključnem delu je preračunana hitrost vode v ceveh, linijske izgube, izkoristki, dimenzionirana turbina, moč turbine, povračilna doba in moč na sponkah generatorja pri različnih pretokih. Predvidena je bila regulacija, oprema, narejen in ekonomski pregled. Na koncu so predstavijeni postopki za pridobitev dokumentacije za izgradnjo male hidroelektrarne, kar je zelo pomembno pri uresničitvi in pridobitvi gradbenega dovoljenja ter projekta za izvedbo. V zaključnem delu predstavljen sistem ima pomembno vlogo oskrbovanju gospodinjstev z vodo, hkrati pa zaradi visokih tlakov razbremenjuje tlačne nivoje. Visoki tlaki lahko škodujejo vodovodni napeljavi, ter armaturi uporabnikov. Mala hidroelektrarna Pecelj je namenjena za proizvodnjo zelene energije.
Ključne besede: mala hidroelektrarna, cevovod, pitna voda, vodna energija, proizvodnja električne energije
Objavljeno: 09.08.2013; Ogledov: 1961; Prenosov: 262
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

34.
Onesnaženje pitne vode v Piranu : povzetek in analiza dogodka
Gašper Močnik, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem obravnaval konkreten primer kaznivega dejanja Onesnaženje pitne vode po 337. členu Kazenskega zakonika [KZ-1] (2008), ki se je zgodilo ponoči iz 23. 6. 2008 na 24. 6. 2008 na območju naselja Piran. V sklopu analize primera sem skušal prikazati potek predkazenskega postopka s strani organov pregona – policije in drugih inštitucij ter podati potek in kronologijo kazenskega postopka na Okrajnem sodišču v Piranu. Pri tem sem sproti navedel predloge za drugačno metodologijo kvalitetnejšega zavarovanja dokaznega gradiva ter posledično pripomogel k morebitnemu izreku obsodilne sodbe na sodišču, ki je bila v dotičnem primeru oprostilna. Zaključno delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu sem iz obstoječih virov povzel obsežno poglavje teoretičnega dela ekološke kriminalitete, pri čemer sem navedel zgodovino, njen razvoj, opredelitve in pojavne oblike. Pri povzemanju v teoretičnem delu sem se poglavji dotaknil na splošno in se nisem poglabljal v stanje na območju konkretne države ali Republike Slovenije ter tako zajel vse bistvene značilnosti, konkretizacijo storilcev in kompleksnosti preiskovanja tovrstnih kaznivih dejanj. V drugem delu pa sem prikazal kronološki in procesni potek konkretnega kaznivega dejanja od faze zaznave s strani organov pregona – policije do kazenske ovadbe na pristojno državno tožilstvo in nato od podaje obtožnega predloga do zaključka glavne obravnave. Pri povzemu in analizi konkretnega primera sem skušal zajeti vse bistvene elemente in procesna dejanja ter tako prikazati, kako so le-ti pomembni za končni epilog sodnega postopka. V analizi samega postopka sem ob doslednem upoštevanju kazenske zakonodaje podal tudi predloge za morebitno sodelovanje drugih inštitucij s policijo, kateri bi s svojim delom in znanjem bistveno podkrepili vrednost ter težo dokaznega gradiva.
Ključne besede: okolje, varstvo okolja, pitna voda, onesnaževanje, kriminaliteta, ekološka kriminaliteta, preiskovanje, analiza primera, diplomske naloge
Objavljeno: 12.04.2013; Ogledov: 937; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (533,82 KB)

35.
ODSTRANJEVANJE NITRATOV IZ PITNE VODE Z VLAKNI IZ AKTIVNEGA OGLJA
Dejan Antolin, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je preveriti učinkovitost vlaken iz aktivnega oglja za odstranitev nitratov iz pitne vode. Uporabljali smo vlakna Zorflex® ACC iz 100% aktivnega oglja. Na razpolago smo imeli vlakna v tkani in v pleteni obliki. Proučevali smo učinkovitost obeh vrst vlaken ter jih primerjali. Vlakna smo modificirali z različnimi kemikalijami, da bi izboljšali njihovo učinkovitost. Preverili smo, ali lahko eno vlakno uporabimo večkrat. Zato smo vlakna regenerirali. Spreminjali smo temperaturo, da bi ugotovili njen vpliv na adsorpcijo nitratov. Pred, med in po obdelavi vlaken smo spremljali fizikalno kemijske parametre. V prvem delu smo poizkuse izvajali z modelno vodo, v drugem delu pa z realno vodo iz Mariborskega in Ptujskega vodovoda. Vsebnost nitratov v vodi se je gibala okrog 50 mg/L. V prvem delu smo ugotovili, da so vlakna, modificirana s kislino H2SO4 (c = 4 mol/L) najučinkovitejša. Adsorbira se do 2,5 krat več nitratov, kot pri z vlakni, modificiranimi s H2O2. Iz modelne vode smo odstranili do 50 % nitratnih ionov, kar pomeni da se je na vlakna adsorbiralo 25 mg(NO3-). Najprimernejša je bila temperatura 25 °C, saj pri višjih temperaturah nismo dosegli boljše učinkovitosti. Adsorpcija nitratnih ionov v pitni vodi je veliko slabša, kot v modelni. Predvidevamo, da v pitni vodi adsorpcijo nitratov motijo drugi anioni, ki so prisotni v vodi. Ugotovili smo, da lahko z vlakni Zorflex® ACC odstranimo manjše količine nitratnih ionov.
Ključne besede: nitrati, odstranjevanje, pitna voda, aktivno oglje, modifikacija
Objavljeno: 27.05.2013; Ogledov: 1496; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

36.
37.
ČIŠČENJE PITNE IN ODPADNE VODE V ŠALEŠKI DOLINI
Mario Stojaković, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo prikazali delovanje čistilne naprave Grmov vrh in delovanje Centralne čistilne naprave Šaleške doline; spoznali smo, kako se prebivalci Šaleške doline oskrbujejo s pitno vodo. Prikazani sta tudi rekonstrukcija kanalizacijskega in vodooskrbnega sistema v Šaleški dolini ter njune širše koristi za dolino.
Ključne besede: oskrba s pitno vodo, čiščenje odpadnih voda, kanalizacijski sistemi, čista pitna voda
Objavljeno: 14.08.2013; Ogledov: 1117; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (5,69 MB)

38.
MOŽNOST UPORABE ALG ZA BIOLOŠKO ČIŠČENJE VODE V ŠARŽNEM REAKTORJU
Tanja Družovec, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je ugotoviti učinkovitost biološke denitrifikacije v pitni vodi s pomočjo alge Chlorella sorokiniana v šaržnem reaktorju. Uporabljali smo pitno vodo iz Vodooskrbnega območja Ptuj s povprečno vsebnostjo nitratnih ionov 47 mg/L in vsebnostjo nitritnih ionov <0,05 mg/L. Aktivnemu blatu smo dodajali saharozo v razmerju C:N = 2,5:1 in je služila kot vir ogljika. V reaktorju smo zagotavljali anoksične pogoje. Ugotavljali smo ali prisotnost Chlorelle sorokiniane ugodno vpliva na denitrifikacijo v pitni vodi. Na začetku in na koncu reakcije smo merili fizikalno-kemijske parametre. Pri določenih vzorcih nas je zanimala kinetika reakcije. Ugotovili smo, da prisotnost alge Chlorelle sorokiniane v šaržnem reaktorju ne izboljša učinkovitosti biološke denitrifikacije, saj v primerjavi s samo aktivnim blatom v reaktorju dobimo slabše rezultate in za enako količino odstranjenega nitrata potrebujemo več časa. Hitrost denitrifikacije se torej v prisotnosti alg zniža.
Ključne besede: denitrifikacija, šaržni reaktor, pitna voda, alga Chlorella sorokiniana, aktivno blato
Objavljeno: 29.11.2013; Ogledov: 1370; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (2,92 MB)

39.
KAKOVOST PITNE VODE V OBČINI APAČE
Sanja Horvat Grilanc, 2014, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Nitrati so značilno sodobno onesnaževalo, s katerim je obremenjena podtalnica, posledično pa tudi pitna voda. Dovoljena koncentracija nitratov (NO3) v pitni vodi je 50 mg/l. V magistrskem delu smo s sistematičnim pristopom in podrobno analizo ugotavljali vsebnosti nitratov v pitni vodi v občini Apače od januarja 2000 do decembra 2013. Metodologija: V magistrskem delu smo izvedli primerjavo nitratov po letih, izračunali minimalne in maksimalne vrednosti nitratov v pitni vodi po mesecih ter skušali izvedeti, ali se stanje izboljšuje in kaj lahko pričakujemo v prihodnje. Rezultati: Ugotovimo lahko, da je bila povprečna vrednost nitrata v pitni vodi največja v letu 2005, in sicer je znašala 73,5 mg/l. Najnižja vrednost nitrata je bila v decembru leta 2004 in je znašala 14 mg/l, najvišja pa julija leta 2005, kjer je znašala 97,0 mg/l. Sklep: Na podlagi analize vsebnosti nitratov v pitni vodi smo ugotovili, da se presežene vrednosti nitratov začnejo pojavljati leta 2003, močno naraščajo do leta 2006, se leta 2007 znižajo, nato ponovno ostajajo presežena do leta 2009. Leta 2010, 2011, 2012 so znotraj dovoljenih vrednosti. Konec leta 2013 pa ponovno zaznamo naraščanje nitratov v pitni vodi v občini Apače.
Ključne besede: Ključne besede: pitna voda, nitratna direktiva, nitrati, monitoring, občina Apače
Objavljeno: 08.07.2014; Ogledov: 1024; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

40.
PREGLED OKOLJSKIH KAZALNIKOV JAVNEGA ZDRAVJA IZ RAZLIČNIH BAZ PODATKOV
Jasmina Simanić, 2014, magistrsko delo

Opis: Okolje v katerem živimo je za osebni razvoj posameznika in družbe ključnega pomena. Človekovo prilagajanje novim pogojem v okolju, mu omogoča ustrezno funkcioniranje in obstoj v njem. Gospodarjenje z naravo in njenimi viri se skozi stoletja spreminja, rezultati človekovega gospodarjenja pa kažejo krizo okolja, ki se bo odražala še pri naslednjih generacijah. Dejavniki okolja, ki vplivajo na zdravje ljudi, so številni in predstavljajo velik javnozdravstveni problem. Njegovo reševanje zahteva kontinuirano sodelovanje med strokovnjaki različnih znanosti, saj sodobna politika varstva okolja temelji na konceptu trajnostnega razvoja. Z magistrsko nalogo smo želeli ugotoviti vpliv izbranih kazalnikov (emisije ogljikovega dioksida, dostop do pitne vode in sanitarij, komunalni odpadki) javnega zdravja na prebivalstvo, spremljali smo ukrepe za njihov nadzor, zmanjševanje in preprečevanje njihovega vpliva na zdravje ljudi. Spremljali smo ukrepanje držav, kjer so vrednosti kazalnikov najslabše. Raziskovalna metodologija: Uporabljena je bila deskriptivna metoda zbiranja podatkov. Podatke smo zbrali v štirih podatkovnih bazah, to so Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, Svetovna zdravstvena organizacija, Informacijski sistem za okolje in zdravje ter Nacionalni inštitut za javno zdravje. Zbrali smo podatke za tri okoljske kazalnike (emisije ogljikovega dioksida, dostop do pitne vode in sanitarij, komunalni odpadki) za 20 držav po celem svetu v obdobju desetih let. Podatke, pridobljene iz različnih baz podatkov, smo prikazali v obliki grafov. Uporabili smo demografsko in kronološko analizo podatkov ter povprečno vrednost zbranih podatkov. Rezultati: Vrednosti okoljskih kazalnikov se v državah spreminjajo. V zadnjem desetletju je dostop do pitne vode in sanitarij omogočen vse večjemu številu ljudi po svetu, emisije ogljikovega dioksida v Združenih državah Amerike upadajo, medtem ko v Ljudski republiki Kitajski in v Indiji vsako leto strmo naraščajo, količina komunalnih odpadkov je največja v Združenih državah Amerike. Sklep: Izbrani kazalniki javnega (emisije ogljikovega dioksida, dostop do pitne vode in sanitarij, komunalni odpadki) zdravja so v državah zelo različni saj njihove vrednosti ponekod postopoma naraščajo in obratno. Z nadzorom za spremljanje in ukrepanje se njihove vrednosti izboljšujejo.
Ključne besede: okolje, zdravje, ogljikov dioksid, pitna voda in sanitarije, komunalni odpadki, okoljevarstvena zakonodaja.
Objavljeno: 25.08.2014; Ogledov: 656; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici