| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 68
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Privatizacija vodnih virov v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Špela Koren, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obsega pregled in analizo privatizacije vodnih virov v Republiki Sloveniji. Voda je v današnjih časih žal postala tržno blago, zaradi rasti prebivalstva pa se veča tudi potreba po njej. Največji izziv svetu predstavlja pomanjkanje vode, saj je njena poraba prevelika, da bi jo lahko obnovili v zadostnih količinah, zato je zelo pomembno upravljanje vodnih virov. V Sloveniji je pravica do pitne vode zapisana v Ustavi Republike Slovenije, več kot polovica vodnih virov v Sloveniji pa je v upravljanju ene tuje korporacije. Podjetje, ki se ukvarja na primer s proizvodnjo pijač, mora na območju vodnega vira pridobiti dovoljenje ali koncesijo za črpanje vode, ponekod pa lahko prevzame tudi lokalno oskrbo s pitno vodo. Zakonodaja na področju voda v Republiki Sloveniji je zajeta v več zakonih, uredbah in pravilnikih. Veliko vlogo pri postavljanju smernic imajo tudi nevladne in mednarodne organizacije, ki pomagajo ozaveščati ljudi o tematiki privatizacije in pomanjkanju vodnih virov. Iz predstavljenih primerov privatizacije vodnih virov v RS je razvidno veliko zanimanje (tujih) korporacij nad lastništvom podjetja, ki se ukvarja s proizvodnjo pijač, in zanimanje zasebnih podjetij za pridobitev koncesije za izvajanje javne gospodarske službe oskrbe s pitno vodo. Čeprav so vsi vodni viri v RS last države, je problematično dodeljevanje koncesij, lahko tudi tujemu podjetju, za črpanje vodnega vira iz vrtine, ki se lahko dodeli za določeno obdobje, vendar ne več kot 50 let. Najpogosteje so koncesije v RS dodeljene za črpanje vodnega vira za proizvodnjo pijač ali pa za oskrbo s pitno vodo, na kar smo se v zaključnem delu tudi osredotočili.
Ključne besede: vodni viri, privatizacija vodnih virov, upravljanje z vodnimi viri, človekove pravice, pitna voda, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.05.2023; Ogledov: 154; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (856,95 KB)

2.
Optimizacija naknadne dezinfekcije pitne vode v vodovodnem omrežju mesta velenje
Tanja Kontič, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil optimizirati naknadno dezinfekcijo pitne vode s klorom v vodovodnem omrežju mesta Velenje z upoštevanjem veljavne zakonodaje po minimalnem obsegu vnosa kemijskih snovi v vodo.
Ključne besede: pitna voda, dezinfekcija, kloriranje, hidravlični razpad klora
Objavljeno v DKUM: 07.07.2021; Ogledov: 508; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (4,46 MB)

3.
Organizacija in upravljanje vodooskrbe v obččni žiri
Andrej Poljanšek, 2019, diplomsko delo

Opis: Uredba o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12) določa načine izvajanja javne službe vodooskrbe v Republiki Sloveniji. Ugotavljamo, da v občini Žiri javno službo vodooskrbe na javnem vodovodu Žiri izvaja Občina Žiri preko režijskega obrata v okviru občinske uprave. Za 8 manjših vodovodov, ki oskrbujejo od 50 do 200 oseb, pa pod formalnim okriljem občine delno skrbijo vaščani sami. V diplomskem delu smo izvedli analizo stanja in stroškov po posameznih vaških vodovodih ter pripravili ponudbe vaščanom za odločitev o preureditvi izvajanja vodooskrbe skladno z določili Uredbe o oskrbi s pitno vodo. Na podlagi ponujenih variant se občani niso odločili izvajanja javne službe oskrbe s pitno vodo predati Občini Žiri. Dva vaška vodovoda sta zaradi zmanjšanja števila uporabnikov izgubila status javnega vodovoda in sta določila upravljalca zasebnega vodovoda na podlagi določila tretje in četrte točke 8. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12). Ostali vaški vodovodi so želeli ohraniti neodvisnost, zato so na podlagi določila šeste točke 31. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12) določili upravljalca vodovoda in izvajajo javno službo vodooskrbe brez organizacijske in finančne podpore Občine Žiri.
Ključne besede: - pitna voda - upravljalec - odgovornost
Objavljeno v DKUM: 02.12.2019; Ogledov: 673; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (4,57 MB)

4.
Holistični pristop k obvladovanju pojava bakterije Legionella pneumophila v pitni vodi v izbrani bolnišnici skozi prizmo dialektične teorije sistemov
Sara Tajnikar, 2019, magistrsko delo

Opis: Zdravstvene ustanove imajo zelo velike in zapletene interne vodovodne sisteme, ki so zelo dobro okolje za razmnoževanje patogenih mikroorganizmov, ki povzročijo razvoj infekcij pri imunsko oslabljenih bolnikih. Bolezni, ki se prenašajo z vodo, se širijo z zaužitjem okužene vode in tudi z inhalacijo okuženih aerosolov. Raziskave dokazujejo, da so neizprane gibljive cevi prh zelo dobro gojišče za rast in razvoj patogenih mikroorganizmov. Patogeni mikroorganizmi v gibljivih ceveh so potencialno zdravstveno tveganje za bolnika pri prhanju. Respiratorna okužba z bakterijo Legionella spp. in njeno nadaljnje razmnoževanje v alveolarnih makrofagih pljuč spodbudi razvoj legionarske bolezni in posledično razvoj pljučnice, ki je lahko smrtna. S holističnim pristopom obvladovanja izbruha bakterije Legionella pneumophila v pitni vodi in preprečevanja nadaljnjega širjenja biofilma po internih vodovodnih sistemih smo razvili algoritem procesnih ukrepov in ga implementirali v izbrano bolnišnico. Za izbiro najustreznejših preventivnih fizikalnih ukrepov smo uporabili aplikativno metodo po postopku NOVOST (angl. SREDIM): N – nabor ukrepov, O – opis ukrepa, V – vrednotenje ukrepa, O – odločitev za ukrep, S – sprememba starega stanja, T – trajnost ukrepa. Gre za orodje, t. i. vprašalnik, ki ga izpolnijo proizvajalci in/ali distributerji fizikalnih ukrepov. Primerjanje izpolnjenih vprašalnikov za isti ali podoben fizikalni ukrep odločevalcem omogoča enostavnejšo, hitrejšo in učinkovitejšo izbiro ustreznega fizikalnega ukrepa.
Ključne besede: pitna voda, Legionella pneumophila, biofilm, bolnišnica, dialektična teorija sistemov, postopek po metodi NOVOST
Objavljeno v DKUM: 29.10.2019; Ogledov: 1150; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

5.
Zbiranje in uporaba deževnice za gospodinjske namene na primeru individualne hiše
Nika Bojanc, 2019, diplomsko delo

Opis: Z diplomskim delom spodbujamo in ozaveščamo uporabo deževnice s pomočjo zbiralnika vode. Opisali smo, kakšno podnebje imamo v Sloveniji,kako to vpliva na dež ter kako deževnica pravzaprav nastane, kakšna je njena kakovost in uporaba. Poglobili smo se v preteklost in podajamo rezultate razvoja zbiralnikov skozi čas, od najenostavnejših naravnih zbiralnikov v vrtačah (kalov, ki so tudi podrobno obrazloženi) do sodobnih plastičnih zbiralnikov. Ker je zbiralnik sam po sebi le prazen prostor, nismo pozabili na dotok vode, njeno zajemanje in zaščito pred vstopom nepotrebnih delcev. Namen naloge je preveriti, ali je deževnico mogoče uporabiti tudi v sodobnem času kot kvaliteten vodni vir. Na primeru rešitve za individualno hišo spremljamo adaptacijo obstoječega zbiralnika deževnice v edini vir pitne vode v individualni stanovanjski hiši. Opisali bomo dela od začetka gradnje hiše, preko potrebnih priklopov zbiralnika, do danes, z obrazložitvijo, kaj je potrebno popraviti oziroma zamenjati, da bo zbiralnik služil oskrbi z neoporečno pitno vodo.
Ključne besede: zbiranje deževnice, samooskrba, pitna voda
Objavljeno v DKUM: 09.09.2019; Ogledov: 1256; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (3,90 MB)

6.
Primerjava oskrbe s pitno vodo v občini Črenšovci pred in po vključitvi v enoviti sistem
Martin Tompa, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena oskrba s pitno vodo na območju Občine Črenšovci. Prvi del opisuje trenutno in predhodno stanje oskrbe s pitno vodo na celotnem območju. Predstavljeni so prejšnji sistemi oskrbe po naseljih in novozgrajen enovit sistem »Oskrba s pitno vodo Pomurja – sistem A«, ki vključuje območje Občine Črenšovci. V drugem delu so prikazani rezultati analiz pitne vode na vseh omenjenih sistemih. Na podlagi prikazanih rezultatov je narejena primerjava kakovosti pitne vode med prejšnjim in trenutnim sistemom oskrbe. Po opravljeni primerjavi prikazanih rezultatov ugotavljamo, da je z izgradnjo novega enovitega sistema, kakovost pitne vode na celotnem območju občine izboljšana. Predvsem v naseljih Trnje in Žižki je opaziti občutno izboljšanje rezultatov kemijske analize.
Ključne besede: pitna voda, sistem oskrbe, analiza vode
Objavljeno v DKUM: 11.07.2019; Ogledov: 1017; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

7.
Uporaba peščenih filtrov za čiščenje pitne in tehnološke vode : diplomsko delo
Jan Krneža, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava čiščenje pitne in tehnološke vode s peščenimi filtri. Predstavljeni sta pitna in tehnološka voda, njune kemične in fizikalne lastnosti, ter načini pridobivanja in priprave vode. Opisane so različne oblike filtracije, razdelana je zgradba peščenega filtra in procesi, ki se odvijajo med filtracijo. Prikazan je pomen porozne snovi in vplivi na filtracijo. V nalogi je izveden analitični preračun padca tlaka od pretoka skozi različne filtrne medije in velikosti zrna v mediju.
Ključne besede: Pitna voda, tehnološka voda, filtracija, peščeni filter, tlačni padec, priprava vode, čiščenje vode
Objavljeno v DKUM: 04.12.2018; Ogledov: 3494; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

8.
Ugotavljanje učinkovitosti klorovega dioksida na Escherichia coli v pitni vodi
Nuša Kotnik, 2018, diplomsko delo

Opis: Pitje vode, onesnažene z bakterijo Escherichia coli (E. coli), lahko pripelje do okužbe, ta pa lahko povzroči resna bolezenska stanja. Osrednji namen diplomskega dela je bil ugotoviti učinkovitost klorovega dioksida pri uničenju bakterije E. coli v pitni vodi. V okviru diplomskega dela smo izvedli štiri eksperimente. Učinkovitost smo preverjali z uporabo 0,2 mg/l raztopine klorovega dioksida. Za raziskovanje smo uporabili pitno vodo iz mariborskega vodovoda, ki so jo za potrebe naših raziskav v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano Maribor (NLZOH) laboratorijsko »okužili« z E. coli. Št. bakterij prisotnih v vodi smo določevali s pomočjo metode membranske filtracije, koncentracijo skupnega klora v vodi pa s kolorimetrično metodo (DPD test). Ugotovili smo, da je klorov dioksid učinkovit pri uničenju (deaktivaciji) E. coli v pitni vodi. Rezultati kažejo, da je za deaktivacijo E. coli potreben kontaktni čas manjši od 1 min.
Ključne besede: klorov dioksid, učinkovitost, Escherichia coli, E. coli, pitna voda
Objavljeno v DKUM: 04.10.2018; Ogledov: 2013; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

9.
Primeri slabih in dobrih praks oskrbe s pitno vodo
Barbara Kitak, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo temelji na oskrbi s pitno vodo. Kot osrednji problem naj izpostavim moteno oskrbo s pitno vodo. V določenih predelih Slovenije se še v današnjem času srečujejo s to problematiko, kar pomeni, da kljub temu, da je naša država razvita, na področju pitne vode ni razrešila vseh problemov. Vodovodno omrežje je relativno dobro urejeno, tudi pitna voda je čista, ampak kaj pravzaprav storiti, da slabih praks več ne bo? Osredotočenost mojega dela je predvsem v slabih praksah oskrbe s pitno vodo. Te je v Sloveniji kar veliko, kljub temu, da je pravica do pitne vode vpisana že v samo Ustavo RS.
Ključne besede: oskrba s pitno vodo, pitna voda, vodovodni sistem, pravica do pitne vode, slaba praksa, dobra praksa, ustekleničena voda, javna služba, podzemna voda
Objavljeno v DKUM: 24.09.2018; Ogledov: 1327; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (696,61 KB)

10.
Biosorpcija Cr6+ ionov na imobilizirani mešanici alg na alginatnih nosilcih
Natalija Jančič, 2018, diplomsko delo

Opis: Težke kovine so kot posledica stranskih produktov številnih industrij ena izmed največjih onesnažil pitnih vod po svetu. Eden izmed onesnaževalcev je šestvalentni krom, katerega odstranjevanje iz vode je težje in dokaj neraziskano. V ta namen smo na nosilce iz kalcijevega alginata imobilizirali mešanico treh vrst alg, Spirulina, Chlorella in Litothamnium iz kapsul NutriLab. V študiji smo se odločili za uporabo neživih organizmov, saj je bilo v prejšnjih raziskavah ugotovljeno, da je krom zelo strupen za žive organizme. Prav tako smo preverili, ali bo učinkovitost večja z sinergijo treh vrst alg. Z imobilizacijo je bilo omogočeno predvsem lažje ločevanje biosorbenta od vodne raztopine kromovih ionov. Mešanico alg smo zdrobili v prah in imobilizirali z 2 % raztopino alginata, ki smo jo zamrežili z 2 % CaCl2 in nato izvedli eksperimente biosorpcije kovinskih ionov Cr6+. Delovne raztopine Cr6+ smo pripravili z redčenjem osnovne standardne raztopine. Rezultati so pokazali, da na biosorpcijo močno vpliva pH vrednost raztopine in temperatura, pri kateri biosorpcija poteka.
Ključne besede: Imobilizacija, alginatni nosilci, alge, šestvalentni krom, pitna voda
Objavljeno v DKUM: 06.09.2018; Ogledov: 1019; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici