| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Psihiatrični izvedenec v kazenskem postopku
Špela Sinič, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Psihiatrični izvedenec je pomemben del kazenskega postopka že stoletja. Teorija ga opredeljuje kot neodvisnega, zunanjega sodelavca sodišča. Njegova naloga je zlasti, da s svojimi specifičnimi znanji pomaga sodniku pri ugotavljanju obdolženčevega duševnega stanja. Od ustreznih psiho-fizičnih lastnostih le–tega je namreč odvisen razplet oziroma izid kazenskega postopka. Morebitna ugotovljena neprištevnost storilca kaznivega dejanja v času, ko je takšno dejanje izvršil, namreč tako pravno kot tudi moralno – etično preprečuje njegovo kaznovanje. V kolikor se ugotovi, da je bila njegova prištevnost le znatno okrnjena, pa je to faktor, ki lahko vpliva na odmero kazni. Naloga psihiatričnega izvedenca je tudi, da ugotavlja procesno sposobnost obdolženca. Če se pokaže, da ta ni sposoben aktivno uveljavljati svojih interesov na glavni obravnavi, je to razlog, ki preprečuje nadaljevanje kazenskega postopka. Izvedenec psihiatrične stroke torej ugotavlja ali je pri storilcu kaznivega dejanja prisotna katera od duševnih motenj ali duševna manj razvitost ter njeno povezavo z izvršenim kaznivim dejanjem ali sposobnostjo obdolženčeve udeležbe v sodnem postopku. Prištevnost je naravna predpostavka, ki se v kazenskem postopku ne dokazuje. Na podlagi te predpostavke 265. člen Zakona o kazenskem postopku jasno določa, da se mora izvedenstvo odrediti le, ko je prisoten sum o prizadetosti obdolženčeve prištevnosti ter njegovi sposobnosti udeležbe na glavni obravnavi. Delo izvedenca psihiatra se začne na podlagi odredbe, s katero mu sodišče naloži izdelavo izvedenjskega mnenja v konkretni kazenski zadevi. Zavezuje ga dolžnost, da svoje delo opravi strokovno in etično ter da nato predstavi svoje mnenje na način, da bo le – to razumljivo, ne le njemu samemo ter ostalim strokovnjakom sodne psihiatrije, pač pa tudi sodnikom in vsem drugim udeležencem postopka. Izvedensko mnenje je dokaz v kazenskem postopku in je kot vsi drugi dokazi podvržen prosti presoji sodišča. Slednje pomeni, da mora biti predmet kritične presoje sodnika, ki je na koncu tisti, ki poda svojo odločitev o obdolženčevi prištevnosti ali procesni sposobnosti. Zaradi narave svojega poklica so psihiatrični izvedenci izpostavljeni različnim nevarnostim in pritiskom s strani obdolženca ter drugih udeležencev v kazenskem postopku. Velik vir pritiskov pa predstavljajo tudi mediji, ki o njihovem delu poročajo predvsem z negativno noto. Pri opravljanju svojega dela se srečujejo tudi s številnimi etičnimi dilemami, ki izvirajo predvsem iz njihovega dvojnega položaja – po eni strani je psihiater zdravnik, po drugi pa je kot izvedenec »zaposlen« pri sodišču.
Ključne besede: psihiatrični izvedenec, sodni izvedenec, strokovno znanje, pisna odredba, prištevnost, procesna sposobnost, sum, etične dileme
Objavljeno: 23.11.2018; Ogledov: 855; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (274,72 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici