1. Pismenost o duševnem zdravju med študenti na HrvaškemŽana Brzuhalski, 2021, magistrsko delo Opis: Pomanjkljivo znanje, stigma in diskriminacija so razlogi, zakaj težave v duševnem zdravju doživljamo drugače kot težave s telesnim zdravjem (Rickwood, Deane, Wilson in Ciarrochi, 2005). Zaradi tega, smo se v magistarski nalogi odločili raziskati stopnjo pismenosti o duševnem zdravju med populacijo študentov na Hrvaškem. Namen raziskave je bil ugotoviti stopnjo pismenosti o duševnem zdravju v povezavi z nekaterimi socio-demografskimi spremenljivkami, preverjali smo odnos med osamljenostjo in depresivnostjo v povezavi s pismenostjo o duševnem zdravju. V naši raziskavi je sodelovalo 317 oseb, ki študirajo na 21. univerzah na Hrvaškem. Povprečna starost udeležencev je bila 22,46 let. Za merjenje smo uporabili Lestvico pismenosti o duševnem zdravju, De Jong Gierveld lestvico emocionalne in socialne osamljenosti in WHO-5 index dobrega počutja. Ugotovili smo, da so študenti v določeni meri precenili svojo pismenost o duševnem zdravju, kar so potrdili rezultati. Ugotovili smo, da študenti nezdravstvenih študijskih smeri (Inženiring, Pravo in Ekonomija in management) slabše prepoznavajo duševne motnje, imajo pomanjkljivo znanje o iskanju informacij o duševnih motnjah in izražajo negativna stališča do iskanja pomoči. Potrdili smo, da je višja stopnja pismenosti o duševnem zdravju povezana z ženskim spolom, prisotnostjo izkušenj s težavami v duševnem zdravju in zdravstveno študijsko usmeritvijo.
Ključne besede: pismenost o duševnem zdravju, izkušnje, študenti, depresivnost, osamljenost
Objavljeno v DKUM: 26.04.2021; Ogledov: 1245; Prenosov: 147
 Celotno besedilo (2,96 MB) |
2. Pismenost o duševnem zdravju in samoučinkovitost pri šolskih svetovalnih delavcihKatja Ošlak, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo raziskali pismenost o duševnem zdravju ter oceno samoučinkovitosti pri prepoznavi in obravnavi kriznih primerov med šolskimi svetovalnimi delavci na osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 232 udeležencev, ki so rešili Vprašalnik pismenosti o depresiji (D lit), Vprašalnik pismenosti o anksioznih motnjah (A lit) ter Lestvico samoučinkovitosti pri oceni in obvladovanju tveganja (RAMSES), od tega je 200 udeležencev odgovorilo tudi na 8 odprtih vprašanj. Ugotovili smo, da med udeleženci prihaja do razlik v pismenosti glede na njihov poklicni profil, in sicer imajo psihologi boljšo pismenost o depresiji in anksioznih motnjah v primerjavi z ostalimi poklicnimi profili. Prav tako psihologi izražajo višjo samoučinkovitost pri oceni ogroženosti oz. prepoznavi in obvladovanju kriznih primerov. Ugotovili smo tudi, da prihaja do pozitivne povezanosti med pismenostjo o depresiji in samoučinkovitostjo pri oceni ogroženosti oz. prepoznavi in obvladovanju kriznih primerov ter med pismenostjo o anksioznih motnjah in samoučinkovitostjo pri oceni ogroženosti oz. prepoznavi in obvladovanju kriznih primerov. Na našem vzorcu ni prišlo do pozitivne povezanosti med samoučinkovitostjo in leti delovnih izkušenj v šolski svetovalni službi, kot smo predpostavljali na podlagi ugotovitev predhodnih raziskav. Prvih pet hipotez smo v navezavi na rezultate kvantitativnih analiz potrdili, šeste hipoteze pa ne. V sklopu kvalitativnega dela smo pridobili dodatne informacije o različnosti znanj, usposobljenosti, občutkov kompetentnosti in načinov dela šolskih svetovalnih delavcev različnih poklicnih profilov na področju duševnega zdravja. Prav tako smo dobili vpogled v to, kako različne šole pripisujejo različen pomen delu šolske svetovalne službe na področju duševnega zdravja in kako v skladu s tem tudi delujejo. Naša raziskava tako predstavlja pomemben doprinos znanj na področju dela šolske svetovalne službe in duševnega zdravja, ozavešča o pomenu delovanja psihologa v okviru šolske svetovalne službe, ozavešča o najpogostejših težavah šolske svetovalne službe pri delu na področju duševnega zdravja ter navaja smernice za izboljšave v prihodnosti.
Ključne besede: duševno zdravje, pismenost o duševnem zdravju, samoučinkovitost, šolska svetovalna služba, šolski svetovalni delavec
Objavljeno v DKUM: 15.09.2020; Ogledov: 1433; Prenosov: 283
Celotno besedilo (916,05 KB) |
3. Pismenost o duševnem zdravju med zdravstvenimi delavci v dveh izbranih bolnišnicah v Sloveniji in na HrvaškemTjaša Breg, Heda Mislović, 2020, magistrsko delo Opis: Kljub pomembnosti duševnega zdravja in visoki pojavnosti duševnih motenj sta znanje in ozaveščenost o duševnih motnjah še vedno zelo nizki (Marušič in Temnik, 2009). Slednje nas je pripeljalo do tega, da v okviru magistrskega dela raziščemo stopnjo pismenosti o duševnem zdravju med zdravstvenimi delavci v izbranih bolnišnicah in jih primerjamo glede na Slovenijo in Hrvaško. Naš namen je bil ugotoviti povezanost stopnje pismenosti o duševnem zdravju s posameznimi demografskimi dejavniki, osvetliti pa smo želeli tudi dejavnike, kot so stigmatizacija duševnih motenj in stopnja iskanja pomoči. V naši raziskavi je sodelovalo 129 udeležencev iz bolnišnice v Sloveniji in 120 udeležencev iz bolnišnice na Hrvaškem, skupna povprečna starost je 41 let. Uporabili smo Lestvico pismenosti o duševnem zdravju (O'Connor in Casey, 2015), ki smo ji dodali še 2 samoocenjevalni lestvici. Ugotovili smo, da je stopnja pismenosti o duševnem zdravju nekoliko višja med zaposlenimi v Sloveniji kot na Hrvaškem in da se dimenzija iskanja pomoči negativno povezuje s stigmatizacijo duševnih motenj. Izkazalo se je tudi, da se samoocena udeležencev o lastni pismenosti pozitivno povezuje z dejansko izraženo pismenostjo. Multipla regresijska analiza je pokazala, da sta dimenziji iskanje pomoči in stigmatizacija statistično pomembna prediktorja pismenosti o duševnem zdravju. Ker se zavedamo, da med zdravstvenimi delavci obstajajo diskriminatorna in stigmatizirajoča prepričanja, ki bi jih lahko z intenzivnejšimi izobraževanji odpravili, bi raziskavo v prihodnje bilo potrebno razširiti na večjo populacijo zdravstvenih delavcev.
Ključne besede: Pismenost o duševnem zdravju, duševne motnje, zdravstveni delavci, stigmatizacija, iskanje pomoči
Objavljeno v DKUM: 11.03.2020; Ogledov: 1626; Prenosov: 249
Celotno besedilo (1,31 MB) |
4. Stališča do iskanja strokovne psihološke pomoči v povezavi s pismenostjo o duševnem zdravju in stigmatizacijo duševnih motenj med študenti v SlovenijiNuša Gašparac, 2019, magistrsko delo Opis: Stališča do iskanja strokovne psihološke pomoči, pismenost o duševnem zdravju in stigmatizacija duševnih motenj so področja, ki so v Sloveniji pomanjkljivo raziskana. Zanimalo nas je, kako je z omenjeno problematiko med slovenskimi študenti, natančneje pa smo preučevali dejavnike stališč do iskanja pomoči, povezanost le-teh s pismenostjo o duševnem zdravju, stigmatizacijo duševnih motenj ter stališči do depresije in samomora. Vzorec udeležencev je zajemal 331 študentov različnih študijskih smeri in za pridobivanje podatkov smo uporabili več merskih instrumentov. Ugotovili smo, da večina študentov izraža sprejemljiva stališča do iskanja psihološke pomoči, ki pozitivno korelirajo s pismenostjo o duševnem zdravju in sprejemljivimi stališči do depresije. Sprejemljiva stališča do iskanja pomoči pozitivno korelirajo tudi s starostjo. Sprejemljiva stališča so negativno povezana s stigmatizacijo duševnih motenj, korelacija s stališči do samomora pa ni dosegla nivoja statistične značilnosti. Rezultati so pokazali tudi, da so študenti medicine in psihologije bolj odprti do formalnih oblik pomoči kot študenti drugih študijskih smeri. Enako velja za študente, ki bolje poznajo različne vire pomoči, imajo do njih boljši dostop, oziroma so se s psihološkimi storitvami v preteklosti že srečali. Študija ponuja zanimiv vpogled v poznavanje različnih vidikov duševnega zdravja med mladimi odraslimi in je lahko odlično izhodišče za prihodnje raziskovanje tega področja.
Ključne besede: stališča do iskanja strokovne psihološke pomoči, pismenost o duševnem zdravju, stigmatizacija duševnih motenj, depresija, samomor
Objavljeno v DKUM: 14.11.2019; Ogledov: 1722; Prenosov: 307
Celotno besedilo (1,10 MB) |
5. Pismenost o duševnem zdravju v povezavi z nekaterimi vidiki javnega duševnega zdravja v dveh slovenskih regijahKristian Majcen, 2016, magistrsko delo Opis: Depresija in anksiozne motnje predstavljata velik javnozdravstveni problem in imata tudi veliko vrzel zdravljenja. Pismenost o duševnem zdravju (PODZ) je koncept, ki se odraža v večjem znanju in ozaveščenosti o duševnih motnjah. Oba dejavnika prispevata k hitrejšemu iskanju pomoči in k boljšemu duševnemu zdravju (DZ). PODZ je v veliki meri odvisna od promocijskih in preventivnih aktivnosti na področju duševnega zdravja, odraža pa se lahko v nekaterih indikatorjih DZ. V študiji nas je zanimalo ali bo v savinjski regiji, v kateri so se v zadnjih letih načrtno lotili ozaveščanja o vsebinah DZ, zaznana večja PODZ kot v pomurski regiji, kjer je opažen bistven primanjkljaj tovrstnih aktivnosti na področju DZ.
Na vzorcu odraslih oseb iz pomurske in savinjske regije smo preverili ali obstaja razlika v pismenosti o depresiji ter o anksioznosti. Poleg tega nas je zanimala tudi morebitna povezava PODZ z izraženostjo znakov depresije in anksioznosti ter razlika med regijama v nekaterih kazalnikih DZ.
Rezultati naše študije kažejo, da je v savinjski regiji v primerjavi s pomursko regijo zaznana višja pismenost o duševnem zdravju. Razlike so bolj izrazite pri pismenosti o anksioznosti kot pri pismenosti o depresiji. Razlike med regijama v pojavnosti znakov depresije in anksioznosti niso bile opažene, prav tako pa se razlike v PODZ tudi niso enoznačno odražale v kazalnikih duševnega zdravja.
Ugotovitve pričujoče študije kažejo, da je med regijami v Sloveniji potrebno odpraviti neenakosti na področju preventivnih in promocijskih aktivnosti in več pozornosti v javnozdravstvenih kampanijah nameniti anksioznim motnjam. Za boljše razumevanje povezanosti PODZ in DZ pa potrebujemo še dodatne raziskave.
Ključne besede: pismenost o duševnem zdravju, depresija, anksiozne motnje, savinjska regija, pomurska regija
Objavljeno v DKUM: 23.02.2016; Ogledov: 2950; Prenosov: 421
Celotno besedilo (1,02 MB) |
