| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 118
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Pismenost o duševnem zdravju med študenti na Hrvaškem
Žana Brzuhalski, 2021, magistrsko delo

Opis: Pomanjkljivo znanje, stigma in diskriminacija so razlogi, zakaj težave v duševnem zdravju doživljamo drugače kot težave s telesnim zdravjem (Rickwood, Deane, Wilson in Ciarrochi, 2005). Zaradi tega, smo se v magistarski nalogi odločili raziskati stopnjo pismenosti o duševnem zdravju med populacijo študentov na Hrvaškem. Namen raziskave je bil ugotoviti stopnjo pismenosti o duševnem zdravju v povezavi z nekaterimi socio-demografskimi spremenljivkami, preverjali smo odnos med osamljenostjo in depresivnostjo v povezavi s pismenostjo o duševnem zdravju. V naši raziskavi je sodelovalo 317 oseb, ki študirajo na 21. univerzah na Hrvaškem. Povprečna starost udeležencev je bila 22,46 let. Za merjenje smo uporabili Lestvico pismenosti o duševnem zdravju, De Jong Gierveld lestvico emocionalne in socialne osamljenosti in WHO-5 index dobrega počutja. Ugotovili smo, da so študenti v določeni meri precenili svojo pismenost o duševnem zdravju, kar so potrdili rezultati. Ugotovili smo, da študenti nezdravstvenih študijskih smeri (Inženiring, Pravo in Ekonomija in management) slabše prepoznavajo duševne motnje, imajo pomanjkljivo znanje o iskanju informacij o duševnih motnjah in izražajo negativna stališča do iskanja pomoči. Potrdili smo, da je višja stopnja pismenosti o duševnem zdravju povezana z ženskim spolom, prisotnostjo izkušenj s težavami v duševnem zdravju in zdravstveno študijsko usmeritvijo.
Ključne besede: pismenost o duševnem zdravju, izkušnje, študenti, depresivnost, osamljenost
Objavljeno: 26.04.2021; Ogledov: 83; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,96 MB)

2.
Slikanica brez besedila pri pouku likovne umetnosti
Tanja Jakopin, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Slikanica brez besedila pri pouku likovne umetnosti je sestavljeno iz teoretičnega dela in empiričnega dela. Pri teoretičnem delu smo zajeli opredelitev slikanice, slikanice brez besedila ter vsa dosedanja spoznanja raziskav, opozorili bomo na to, kako pomembno je izbrati kakovostno slikanico/slikanico brez besedila, na zgradbo slikanice, kako lahko slikanico umestimo v pouk likovne umetnosti in seveda branje slikanice brez besedila. Pri empiričnem delu pa smo v raziskavo vključili likovnega pedagoga in učence dveh sedmih razredov ter pri likovni umetnosti izvedli tematski sklop Slikanica brez besedila. Ugotavljamo, da se učenci s slikanicami brez besedila na takšen način kot smo ga izvedli pri uri likovne umetnosti še niso srečali. Pri raziskovalnem delu smo vključili kakovostni slikanici brez besedila, in sicer avtorja Damijana Stepančiča Zgodba o sidru, 2010 in Andreje Peklar Ferdo, veliki ptič, 2016. Po izvedbi tematskega sklopa se je učenčevo poznavanje izboljšalo, v večini so tudi spremenili odnos do slikanic brez besedila. Za še globje spoznavanje slikanice brez besedila pa so prav tako sami ustvarili lastno.
Ključne besede: slikanica, slikanica brez besedila, likovna umetnost, »branje« slikanice, vizualna pismenost
Objavljeno: 01.04.2021; Ogledov: 53; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (3,59 MB)

3.
Vpliv davčne pismenosti na davčno sodelovanje
Monika Strauss, 2020, magistrsko delo

Opis: Gospodarska rast in razvoj sta dva izmed osrednjih ekonomskih ciljev vsake države, ki se dosegajo na podlagi pobranih javnofinančnih prihodkov. Za nemoteno izvajanje vseh aktivnosti, ki zagotavljajo obstoj in razvoj države, so potrebni prihodki. Slednje država ustvari na podlagi pobiranja davkov od svojih davkoplačevalcev. Iz različnih razlogov prihaja do utaj davkov, kar za države pomeni primanjkljaj davčnih prihodkov, zato je toliko bolj pomembno, da država usmeri pogled v raziskovanje odnosa državljanov do obdavčevanja in v raziskovanje njihove davčne morale ter tako opredeli strategije za povečanje davčne pismenosti. V raziskavi smo preverjali, kako davčna pismenost vpliva na davčno sodelovanje davkoplačevalcev. Uvodnemu delu sledi pregled spoznanj iz literature s področja davčne pismenosti in davčnega sodelovanja kot podlaga za empirično raziskavo v drugem delu naloge. Pri pregledu literature smo proučevali povezavo med davčno pismenostjo, davčnim sodelovanjem in davčno moralo posameznika. V empiričnem delu raziskave smo se omejili na izračun stopnje davčne pismenosti pri dveh ciljnih skupinah (študenti in samozaposlene fizične osebe). Oblikovali smo način izračuna davčne pismenosti in analizirali povezavo med stopnjo davčne pismenosti in demografskimi ter socioekonomskimi dejavniki. V nalogi smo pokazali, da največji delež razlik v davčni pismenosti pojasni status zaposlitve (študent ali samozaposlena fizična oseba). Manjši vpliv imata višina dohodka ter stopnja izobrazbe.V raziskavi smo preverjali kako davčna pismenost vpliva na davčno sodelovanje davkoplačevalcev. V samem začetku smo napravili pregled literature s področja davčne pismenosti in davčnega sodelovanja, kar nam je dalo teoretična izhodišča za empirično raziskavo. Pri pregledu literature smo ugotovili in spoznali povezavo med davčno pismenostjo, davčnim sodelovanjem in davčno moralo posameznika. V empiričnem delu raziskave smo se omejili na izračun stopnje davčne pismenosti pri dveh ciljnih skupinah (študenti in samozaposlene fizične osebe). Oblikovali smo način izračuna davčne pismenosti in analizirali povezavo med stopnjo davčne pismenosti in demografskimi in socio-ekonomskimi dejavniki. V nalogi smo pokazali, da največji delež razlik v davčni pismenosti pojasni status zaposlitve (študent ali samozaposlena fizična oseba). Manjši vpliv imata višina dohodka ter stopnja izobrazbe.
Ključne besede: davčna pismenost, finančna pismenost, davčno sodelovanje, davčna morala, davčna utaja, siva ekonomija
Objavljeno: 09.02.2021; Ogledov: 178; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

4.
Odnos ravnateljev do uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije v osnovni šoli
Katja Krecenbaher Mernik, 2020, magistrsko delo

Opis: Orodja informacijsko komunikacijske tehnologije s svojimi mnogimi načini uporabe pospešujejo razvoj vseh vidikov družbe. Pospešujejo in ob enem olajšajo delo velike večine ljudi na različnih področjih. Da lahko ta orodja resno uporabimo tudi za poučevanje in ne le popestritev učne ure, so v preteklem šolskem letu spoznali vsi organi vpleteni v izobraževanje mladih. S tem namenom je pomembno, da pri otrocih razvijamo potrebne kompetence in veščine, ki omogočajo učinkovito in produktivno uporabo teh orodij za namene učenja. Kot pristojni organ osnovne šole je ravnatelj tisti, ki se mora zavzemati za vključevanje IKT v šolske učilnice. V opravljeni raziskavi smo naredili pregled in analizo dejavnikov, ki vplivajo na ravnateljev odnos do uporabe IKT v šolah. Za namene raziskave smo uporabili vprašalnik, razdeljen na štiri sklope. Prvi sklop je obravnaval splošne in demografske podatke, ki smo jih potrebovali za analizo, medtem ko so se ostali sklopi posvečali vsak svojemu dejavniku, ki lahko vpliva na odnos ravnatelja do IKT. Rezultati raziskave so bili nekoliko drugačni kot smo pričakovali, saj so pokazali, da je velika večina ravnateljev zelo zavzeta za uporabo IKT v šoli ter imajo do teh orodij pozitiven odnos.
Ključne besede: IKT, računalništvo, osnovna šola, ravnateljstvo, računalniška pismenost, odnos
Objavljeno: 24.12.2020; Ogledov: 175; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (602,39 KB)

5.
Finančna pismenost mladih v sloveniji
Gorana Savanović, 2020, diplomsko delo

Opis: Živimo v zelo dinamičnem ter volatilnem gospodarskem okolju, ki od ekonomskih subjektov zahteva nenehno sprejemanje poslovnih odločitev na osnovi asimetričnih informacij, ki imajo različne ekonomske učinke. Pojavlja se potreba, da morajo ekonomski subjekti imeti relativno zadosti znanja s področja financ ter gospodarjenja, če želijo generirati ustrezne denarne tokove in dobičke. V akademskih krogih se je izoblikoval poseben termin oz. konstrukt finančne pismenosti, ki žal nima enotne definicije niti ni natančno kvantitativno opredeljen, vendar omenjeni termin v grobem pomeni posameznikovo znanje ter veščine s področja financ ter ocenjevanja finančnih tveganj, s ciljem sprejemanja ustreznih poslovnih odločitev. V diplomski nalogi smo raziskovali, kakšno je stanje finančne pismenosti med mladimi v Sloveniji. Ugotovili smo, da mladi v Sloveniji niti so finančno pismeni niti niso, ampak so izrazito indiferentni do upravljanja s financami, niti so finančno odgovorni niti niso, ampak imajo nevtralen odnos do financ. in Vpliv staršev in finančna pismenost mladih sta izrazito nevtralna. V Sloveniji obstaja raziskovalna vrzel na področju finančne pismenosti mladih. Izobraževalne institucije bi morale v svoje učne programe vključiti vsebine na temo finančne pismenosti. Mlade je potrebno motivirati, da bodo bolj finančno pismeni in s tem bolj opolnomočeni za sprejemanje pomembnih finančnih odločitev v življenju.
Ključne besede: finančna pismenost, finančno tveganje, finančno znanje, poslovne odločitve, upravljanje s financami
Objavljeno: 14.12.2020; Ogledov: 98; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

6.
Finančna pismenost in posledice pomanjkljive finanče pismenosti
Klemen Zapečnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Finančna pismenost je sposobnost posameznikovega razumevanja in zmožnost uspešnega izkoriščanja raznih finančnih veščin in instrumentov, povezanih z osebnim finančnim upravljanjem. K finančni pismenosti sodi tudi zmožnost realnega in efektivnega oblikovanja osebnega proračuna, ter nalaganje denarja v naložbe za prihodnost. Naloga finančne pismenosti je, da prispeva k osebni finančni neodvisnosti in na podlagi znanja ter informiranosti pomaga posameznikom pri sprejemanju pravilnih finančnih odločitev. V diplomskem projektu posamezne sklope finančne pismenosti opredelimo z vidika njihovih značilnosti, ter kako vplivajo na dolgoročno finančno stanje posameznikov. Podrobneje analiziramo poročilo o finančni pismenosti odraslih, ki ga je pripravila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), proučimo pa tudi finančno pismenost v Sloveniji. V diplomskem projektu ugotavljamo, da ima svetovna populacija premalo osnovnega finančnega znanja, kar lahko vpliva ne samo na posameznikovo življenje, pač pa tudi na posamezno gospodarstvo. V delu analiziramo državne tudi programe izobraževanja na področju finančne pismenosti prebivalstva, prav tako pa proučimo tudi orodja, ki jih lahko posamezniki uporabijo v pomoč na poti do finančne neodvisnosti. Na koncu presojamo tudi posledice pomanjkljive finančne pismenosti.
Ključne besede: finančna pismenost, osebni proračun, finančno znanje, metodologija merjenja finančne pismenosti
Objavljeno: 19.11.2020; Ogledov: 147; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

7.
Gradniki bralne pismenosti
2020

Opis: Znanstvena monografija o gradnikih bralne pismenosti vsebuje 11 poglavij, v katerih je poglobljeno zajeto izhodišče posameznega gradnika. Razvijanje gradnikov je sistematično, saj so namenjeni vsem stopnjam izobraževanja od vrtca do konca srednješolskega obdobja, hkrati pa je njihov temeljni namen, da se pozornost za razvoj bralne pismenosti usmerja na vsa področja dejavnosti v vrtcu in na vse predmete v osnovni in srednji šoli. Posamezni gradnik se razvija kod del celote, vsi gradniki so povezani s cilji vseh predmetov/področij, razvijajo se procesno. Pomembno je, da se gradniki razvijajo integrirano in v skladu z zmožnostjo otrok, učencev in dijakov glede na njihov razvoj, predznanje, potrebe in posebnosti. Izhodišča se navezujejo na vseh devet gradnikov bralne pismenosti: govor, motiviranost za branje, razumevanje koncepta bralnega gradiva, glasovno zavedanje, besedišče, tekoče branje, razumevanje besedil, odziv na prebrano, kritično branje.
Ključne besede: gradniki bralne pismenosti, pismenost, slovenski jezik, metode, medpredmetno povezovanje
Objavljeno: 10.11.2020; Ogledov: 189; Prenosov: 77
URL Povezava na datoteko

8.
Pošten poskus pri razvijanju naravoslovne pismenosti na razredni stopnji
Bernarda Jeraj, 2020, magistrsko delo

Opis: Naravoslovna pismenost je široko definirana v opredelitvi raziskave PISA in vključuje tudi izvajanje raziskovalnega pouka, ki vključuje pošten poskus. Pošten poskus je omenjen v učnem načrtu za Naravoslovje in tehniko in sovpada s spoznavnim razvojem učencev, ki bi ob skrbno načrtovanem pouku tovrstno eksperimentalno delo morali razvijati. V magistrskem delu smo želeli najprej preveriti poznavanje poštenega poskusa pri učiteljih razrednega pouka. Poleg samega poznavanja izraza smo želeli preveriti pogostost uporabe. Zanimalo nas je tudi učiteljevo mnenje o začetkih vpeljevanja učenja in poučevanja s pomočjo poštenega poskusa. Vključili smo učitelje razrednega pouka z različnimi izkušnjami, ki smo jih definirali glede na trajanje zaposlitve. Našo anketo je zaključilo 137 učiteljev. Na podlagi dobljenih rezultatov s pomočjo Fisherjevega testa ne moremo sklepati, da izkušnje in delovni staž vplivajo na poznavanje izraza. Ugotovili smo, da učitelji slabo poznajo izraz pošten poskus (47 %), čeprav trdijo da ga (60 %) pri svojem poučevanju uporabljajo. Zaradi premajhnega deleža uporabe in poznavanja poštenega poskusa v šolski praksi menimo, da je potrebno skrbno načrtovati tovrstni raziskovalni pouk. Dodana je učna priprava za izvedbo v okviru Spoznavanja okolja. 
Ključne besede: naravoslovna pismenost, raziskovalni pouk, spoznavni razvoj, pošten poskus
Objavljeno: 09.11.2020; Ogledov: 125; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

9.
Pismenost o duševnem zdravju in samoučinkovitost pri šolskih svetovalnih delavcih
Katja Ošlak, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskali pismenost o duševnem zdravju ter oceno samoučinkovitosti pri prepoznavi in obravnavi kriznih primerov med šolskimi svetovalnimi delavci na osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 232 udeležencev, ki so rešili Vprašalnik pismenosti o depresiji (D lit), Vprašalnik pismenosti o anksioznih motnjah (A lit) ter Lestvico samoučinkovitosti pri oceni in obvladovanju tveganja (RAMSES), od tega je 200 udeležencev odgovorilo tudi na 8 odprtih vprašanj. Ugotovili smo, da med udeleženci prihaja do razlik v pismenosti glede na njihov poklicni profil, in sicer imajo psihologi boljšo pismenost o depresiji in anksioznih motnjah v primerjavi z ostalimi poklicnimi profili. Prav tako psihologi izražajo višjo samoučinkovitost pri oceni ogroženosti oz. prepoznavi in obvladovanju kriznih primerov. Ugotovili smo tudi, da prihaja do pozitivne povezanosti med pismenostjo o depresiji in samoučinkovitostjo pri oceni ogroženosti oz. prepoznavi in obvladovanju kriznih primerov ter med pismenostjo o anksioznih motnjah in samoučinkovitostjo pri oceni ogroženosti oz. prepoznavi in obvladovanju kriznih primerov. Na našem vzorcu ni prišlo do pozitivne povezanosti med samoučinkovitostjo in leti delovnih izkušenj v šolski svetovalni službi, kot smo predpostavljali na podlagi ugotovitev predhodnih raziskav. Prvih pet hipotez smo v navezavi na rezultate kvantitativnih analiz potrdili, šeste hipoteze pa ne. V sklopu kvalitativnega dela smo pridobili dodatne informacije o različnosti znanj, usposobljenosti, občutkov kompetentnosti in načinov dela šolskih svetovalnih delavcev različnih poklicnih profilov na področju duševnega zdravja. Prav tako smo dobili vpogled v to, kako različne šole pripisujejo različen pomen delu šolske svetovalne službe na področju duševnega zdravja in kako v skladu s tem tudi delujejo. Naša raziskava tako predstavlja pomemben doprinos znanj na področju dela šolske svetovalne službe in duševnega zdravja, ozavešča o pomenu delovanja psihologa v okviru šolske svetovalne službe, ozavešča o najpogostejših težavah šolske svetovalne službe pri delu na področju duševnega zdravja ter navaja smernice za izboljšave v prihodnosti.
Ključne besede: duševno zdravje, pismenost o duševnem zdravju, samoučinkovitost, šolska svetovalna služba, šolski svetovalni delavec
Objavljeno: 15.09.2020; Ogledov: 212; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (916,05 KB)

10.
Branje slikanic brez besedila v predšolskem obdobju: študija primera
Viktorija Doberšek, 2020, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge smo želeli predvsem osvetliti pomen branja slikanic brez besedila in proučiti njihovo vlogo pri razvijanju vizualne pismenosti. S pomočjo študije primera smo si prizadevali, da bi se otrok naučil brati to vrsto slikanice oziroma natančno opazovati posamezne elemente na ilustracijah, po njih sklepati potek zgodbe in razbrati vzročno-posledične odnose. Zastavili smo si 12 raziskovalnih vprašanj. Težišče raziskovanja se je nanašalo na otrokove odzive in komentarje tekom branja slikanice brez besedila Pomladni živžav, na razbiranje dogajalnega časa, prostora ter počutja in dejanj literarnih likov. Za zbiranje podatkov smo uporabili intervju, opazovanje z udeležbo ter vsebinsko analizo dokumentov, natančneje likovnega dela otroka in fotografij. Ob interpretaciji rezultatov smo pridobili odgovore na vsa raziskovalna vprašanja.
Ključne besede: slikanica, slikanica brez besedila, ilustracija, pripovedovanje zgodbe, vizualna pismenost
Objavljeno: 14.09.2020; Ogledov: 167; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici