| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 154
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Razumevanje lahkega branja pri starostnikih
Polona Rogina, Alja Puhner, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Razumevanje lahkega branja pri starostnikih je v teoretičnem delu predstavljena bralna pismenost in njeni gradniki. Natančno je opisan 6. gradnik bralne pismenosti, ki opisuje tekoče branje. Naloga se osredotoča na kriterije tekočnosti branja, to so natančnost, ritem, tehnika in izraznost branja. Opisano je lahko branje, namenjeno različnim posameznikom, ki imajo težave pri razumevanju. Sledi empirični del magistrske naloge. Za ta del naloge je bilo izbranih deset posameznikov, ki so stanovalci doma za starostnike. V začetku so bili opravljeni uvodni intervjuji. S tem se je pridobil vpogled v njihovo otroštvo in mladost. Med drugim intervjuji razkrivajo odnos intervjuvancev do branja danes. Sledi drugi del, v katerem so bile preverjene bralne sposobnosti starostnikov. Vsi posamezniki so samostojno prebrali besedilo v lahkem branju. Ocenjevan je bil 6. gradnik bralne pismenosti s pomočjo besedila, zapisanega v lahkem branju avtorice Simone Kuplen – Slovenija (2018). Rezultati so pokazali, da je branje starostnikov tekoče. V večini starostniki nimajo večjih težav pri branju, prav tako med njimi ni prišlo do izrazitih odstopanj. Zadnja naloga je zajemala izdelavo publikacije Življenje v domu starostnikov. Publikacija je zapisana po pravilih lahkega branja. V pomoč bo tako novim kot že vključenim stanovalcem pri prilagoditvi na nov način življenja. Magistrsko delo se zaključi z mislijo, da publikacija predstavlja »priročnik« za stanovalce, saj so v njem predstavljene vse pomembne informacije o domu.
Ključne besede: lahko branje, starostniki, razumevanje, bralna pismenost, tekoče branje
Objavljeno v DKUM: 28.05.2024; Ogledov: 4; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (11,58 MB)

2.
Petelinčki Vesne Radovanovič v lahkem branju : magistrsko delo
Anita Lukačič, Ana Novak, 2024, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se ukvarja z bralno pismenostjo učencev četrtega razreda nižjega izobrazbenega standarda. Sestavljeno je iz dveh ključnih delov, teoretičnega in empiričnega dela. Na začetku teoretičnega dela so podrobneje opredeljeni branje in strategije branja, temu sledijo naslednje teme: opredelitev gradnikov bralne pismenosti in natančna razlaga vsakega posameznega gradnika, predstavljeni so tudi model lahkega branja in nekateri njegovi najpomembnejši vidiki. V raziskavi magistrskega dela so sodelovali otroci z intelektualno oviranostjo, zato je eno izmed poglavij v teoretičnem delu namenjeno tudi njim, prav tako tudi prilagojenemu izobraževalnemu programu vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom, ki ga obiskujejo otroci, vključeni v raziskavo. Posebej opredeljen in predstavljen je tudi pojem slikanice, temu se pridružuje tudi predstavitev serije slikanic o petelinčku. Na kratko se teoretični del dotakne tudi avtorice in ilustratorke serije slikanic petelinček. Empirični del zajema in predstavlja celoten načrt izvedbe raziskave magistrskega dela, v njem so predstavljene tudi slikanice serije petelinček, prilagojene po modelu lahkega branja, ki predstavljajo glavni raziskovalni instrument magistrskega dela. Prav tako so predstavljeni tudi rezultati raziskave, natančna in obsežna interpretacija ter analiza teh, ki so pokazali, da so otroci, vključeni v raziskavo, dobro bralno pismeni, ne glede na njihove zmanjšane intelektualne zmožnosti in druge primanjkljaje, ki jih imajo.
Ključne besede: bralna pismenost, lahko branje, uporabniki lahkega branja, prilagojen program z nižjim izobrazbenim standardom, serija slikanic o petelinčkih.
Objavljeno v DKUM: 21.05.2024; Ogledov: 74; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (6,94 MB)

3.
Izboljšanje bralnega razumevanja učencev z motnjami v duševnem razvoju z vodnikom o Žički kartuziji v lahkem branju : magistrsko delo
Tanja Klančnik, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Izboljšanje bralnega razumevanja učencev z motnjami v duševnem razvoju z Vodnikom o Žički kartuziji v lahkem branju so v teoretičnem delu predstavljene značilnosti otrok z motnjo v duševnem razvoju, bralna pismenost in njeno razvijanje v prilagojenih programih vzgoje in izobraževanja (prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom PP NIS in posebni program vzgoje in izobraževanja PPVI), izsledki mednarodnih raziskav o bralni pismenosti v Sloveniji ter značilnosti lahkega branja. V empiričnem delu je vključen Vodnik o Žički kartuziji v lahkem branju, s katerim se je preverjalo bralno razumevanje učencev, ki se izobražujejo v PP NIS in PPVI na OŠPP V parku v Slovenskih Konjicah, in rezultati bralnega razumevanja učencev. Raziskane so bile tudi izkušnje in poznavanje področja lahkega branja učiteljic, ki poučujejo na OŠPP V parku, s pomočjo intervjuja, ki je bil uporabljen v projektu PERLSI. Rezultati so bili primerjani z izsledki slovenskega dela raziskave projekta. Ugotovljeno je bilo, da med učenci obeh programov ni statistično pomembnih razlik v bralnem razumevanju Vodnika o Žički kartuziji v lahkem branju, sta pa najboljša rezultata dosegla učenca posebnega programa, kar ni bilo predpostavljeno. Predpostavka, da imajo učiteljice OŠPP V parku manj znanja in izkušenj z lahkim branjem kot udeleženci raziskave PERLSI je bila potrjena.
Ključne besede: motnje v duševnem razvoju, bralna pismenost, bralno razumevanje, lahko branje, Vodnik o Žički kartuziji
Objavljeno v DKUM: 15.05.2024; Ogledov: 94; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (12,30 MB)

4.
Odnos med doživljanjem invalidacije bolezni in duševnim zdravjem oseb z endometriozo : vloga samoučinkovitosti in zdravstvene pismenosti
Maja Židan, 2024, magistrsko delo

Opis: Invalidacija je nov konstrukt v zdravstveni psihologiji, ki na področju endometrioze še ni dobro raziskan, kljub temu da raziskave na drugih kroničnih populacijah ugotavljajo, da vodi do slabših zdravstvenih izidov in nižje kvalitete življenja. V magistrskem delu smo raziskali doživljanje invalidacije znotraj petih kontekstov (partner, družina, prijatelji, zdravstveno osebje in sodelavci) in njen odnos s pozitivnim duševnim zdravjem, samoučinkovitostjo pri upravljanju bolezni, zdravstveno pismenostjo, bolečino in osamljenostjo. Rezultati na vzorcu 277 posameznic z endometriozo kažejo na to, da ženske doživljajo različne stopnje invalidacije v različnih kontekstih, z najvišjimi stopnjami s strani zdravstvenega osebja in sodelavcev. Linearna regresija je pokazala, da je invalidacija pomemben napovednik pozitivnega duševnega zdravja, enako velja tudi za obe poddimenziji (podcenjevanje in pomanjkanje razumevanja). Končni model smo testirali s serijsko mediatorsko analizo, kjer so samoučinkovitost pri upravljanju bolezni, zdravstvena pismenost, bolečina in osamljenost bili mediatorji odnosa med invalidacijo in pozitivnim duševnim zdravjem. Pojasnil je 53 % celotnega učinka, za najpomembnejši serijski mediator pa se je izkazala osamljenost. S K-2 klastrsko analizo smo identificirali štiri klastre, ki se med seboj pomembno razlikujejo v pozitivnem duševnem zdravju, invalidaciji, osamljenosti in zdravstveni pismenosti. Naše ugotovitve kažejo na pomembnost upoštevanja psihosocialnega vidika endometrioze in izobraževanja ter ozaveščanja zdravstvenih delavcev, delovnih okolij in bližnjih o vplivu invalidacije na posameznice z endometriozo in o bolezni sami. Potrebne so dodatne raziskave, ki bi prispevale k boljšemu razumevanju invalidacije v tej populaciji in razvoju uspešnih intervencij.
Ključne besede: Endometrioza, invalidacija, zdravstvena pismenost, samoučinkovitost, blagostanje
Objavljeno v DKUM: 04.04.2024; Ogledov: 172; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

5.
Implementacija infografike za pomoč pri učinkovitem zdravljenju sladkorne bolezni
Barbara Potočnik, 2024, magistrsko delo

Opis: V Sloveniji in svetu so kronične bolezni v porastu. Starostna doba se zvišuje, prav tako so kronične bolezni odraz socialno ekonomskih determinant v družbi. Sladkorna bolezen je kronična presnovna bolezen. Sladkornega bolnika neposredno ne ogroža povišan krvni sladkor, pač pa zapleti, ki jih nezdravljen krvni sladkor pušča na ožilju, ledvicah, živčnem sistemu in očeh. Zdravljenje sladkornega bolnika se prične z dobro komunikacijo, ki jo izvede zdravstveni delavec. Dobra komunikacija vključuje empatijo, iskrenost, zaupanje, sočutje in znanje. Odnos bolnika in zdravstvenega delavca mora biti udoben in varen. Bolnik s sladkorno boleznijo potrebuje dober izobraževalni proces, kajti svojo bolezen ves čas vodi v domačem okolju. Zato mora biti seznanjen z vsemi postopki, ki vplivajo na dobro samokontrolo. V bolnišničnem okolju ali diabetološki ambulanti jim poskušamo izobraževalne procese čim bolj približati z različnimi pristopi. Vsak človek potrebuje svoj način izobraževanja, zato je ključnega pomena, da ga izobraževalec dobro izobrazi. V času pandemije se je osebni pristop izobraževanja spremenil v kontrole in učenje preko različnih internetnih aplikacij oziroma preko telefonskih klicev. Odločili smo se, da naredimo infografiko, ki bo preko QR kode povezana z izobraževalnim filmom o aplikaciji zdravila v podkožje, samokontroli krvnega sladkorja v domačem okolju ter hipoglikemijo in ukrepe pri tem. Najprej smo z anketnim vprašalnikom povprašali izobraževalke sladkornih bolnikov v Kliniki Golnik, kaj bi bilo najbolj primerno zajeti v takem izobraževalnem projektu. Nato smo z vprašalnikom vprašali bolnike s sladkorno boleznijo, kako dobro poznajo svojo bolezen, zdravila, ki jih prejemajo za zdravljenje sladkorne bolezni, kdo jim je pri učenju in vodenju svoje bolezni najbolj pomagal, kakšne so imeli težave pri tem, ter kateri izobraževalni procesi in pripomočki so jim najbolj pomagali. Oblikovali smo infografiko in jo predstavili na zloženki. S pomočjo uporabe QR kode smo sporočilo prenesli tudi v video okolje. Ugotovili smo, da je izobraževalni video, povezan preko infografike, bolj uporaben za bolnike, ki uporabljajo primerno tehnologijo in so praviloma mlajši. Raziskava je dokazala, da imajo bolniki najraje osebni pristop v smislu pogovora oziroma izobraževanja, pri tem pa uporabljajo zloženke, knjige, medicinsko tehnične pripomočke in tudi izobraževalne filme.
Ključne besede: zdravljenje, sladkorna bolezen, izobraževanje, samovodenje, zdravstvena pismenost
Objavljeno v DKUM: 07.02.2024; Ogledov: 205; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

6.
Zdravstvena pismenost in kakovost življenja bolnikov s kronično ledvično boleznijo
Klavdija Medlobi, 2023, magistrsko delo

Opis: Uvod: Zdravstvena pismenost pomembno vpliva na sposobnost posameznika pri oskrbi svojega zdravja. Z zdravjem povezana kakovost življenja je bistveno povezana z nivojem zdravstvene pismenosti. V zaključnem delu smo želeli ugotoviti povezavo med zdravstveno pismenostjo in kakovostjo življenja bolnikov s kronično ledvično boleznijo. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Literaturo smo sistematično pregledali v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, Medline, ScienceDirect in Web of Science ter pri tem upoštevali priporočila PRISMA. Z orodji JBI smo izvedli kritično oceno vključenih raziskav in ocenili moč dokazov po hierarhiji ter izvedli vsebinsko analizo. Rezultati: V končno analizo smo vključili 14 člankov. Ocenili smo pet sistematičnih pregledov in devet opazovalnih raziskav. Z vsebinsko analizo smo določili glavno kategorijo, ki se glasi ''Povezava zdravstvene pismenosti s kakovostjo življenja bolnikov s KLB'' in tri podkategorije: slaba zdravstvena pismenost, dobra zdravstvena pismenost in vpliv več dejavnikov na kakovost življenja. Ugotavljamo pomembno povezavo med zdravstveno pismenostjo in kakovostjo življenja bolnikov s kronično ledvično boleznijo. Diskusija in zaključek: Dobra zdravstvena pismenost zagotavlja boljše razumevanje zdravstvenih informacij, kar vpliva na odločitve pri izbiri zdravstvenih storitev in spodbuja aktivno sodelovanje pri upravljanju bolezni, kar prispeva k boljšemu nadzoru simptomov in povečuje možnosti transplantacije pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo.
Ključne besede: zdravstvena pismenost, kronična ledvična bolezen, kakovost življenja, dializa, hemodializa
Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 409; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

7.
Zaupanje mladih v vsebino, ustvarjeno z umetno inteligenco : magistrsko delo
Tjaša Brglez, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali, ali obstajajo vplivi med algoritmično pismenostjo mladih in zaupanjem v vsebine, pridobljene s ChatGPT-jem, ter med prej omenjenim zaupanjem in pogostostjo preverjanja vsebin, pridobljenih s ChatGPT-jem z uporabo različnih digitalnih informacijskih virov. Rezultati raziskave iz empiričnega dela so pokazali, da ni statistično značilnega vpliva algoritmične pismenosti na zaupanje, prav tako ni statistično značilnega vpliva zaupanja na nagnjenost k preverjanju vsebin. Ugotovili smo tudi, da mladi dosegajo visoke stopnje algoritmične pismenosti. Dobljene ugotovitve lahko služijo kot motivacija k nadaljnjemu raziskovanju vpliva različnih pismenosti na zaupanje v vsebino, pridobljeno z različnimi orodji umetne inteligence.
Ključne besede: zaupanje, algoritmična pismenost, umetna inteligenca, ChatGPT
Objavljeno v DKUM: 13.10.2023; Ogledov: 298; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

8.
Vloga digitalne pismenosti pri dojemanju spletnega orodja ChatGPT kot podpore pri študiju : diplomsko delo
Erika Blekač, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se osredotočamo na vseprisotnost digitalnih medijev v izobraževalnem okolju in razvoj digitalne pismenosti kot ključne veščine za uspešno delovanje v tem okolju. V prvem delu naloge skozi teoretični pregled opredelimo ključne pojme, kot so digitalni mediji, digitalna pismenost in umetna inteligenca. V empiričnem delu proučujemo, kako socialno-demografski in socialno-ekonomski dejavniki vplivajo na stopnjo digitalne pismenosti med študenti Univerze v Mariboru, ter kako ta pismenost vpliva na dojemanje spletnega orodja ChatGPT kot podpore pri študiju. Rezultati statistične analize so pokazali, da spol in stopnja izobrazbe, uporaba osebnega računalnika in pametnega telefona ter uporaba digitalnih orodij za samostojno učenje, hobije in iskanje informacij ter reševanje težav preko spleta statistično značilno pozitivno vplivajo na digitalno pismenost, digitalna pismenost pa ne vpliva statistično značilno na dojemanje spletnega orodja ChatGPT kot podpore pri študiju. Rezultati te študije lahko prispevajo k nadaljnjim raziskavam o digitalni pismenosti ter dojemanju orodij z umetno inteligenco v izobraževanju.
Ključne besede: digitalni mediji, digitalna pismenost, algoritmi, umetna inteligenca, spletna orodja
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 371; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

9.
Razvijanje spretnosti načrtovanja poštenih poskusov pri učencih 5. razreda : magistrsko delo
Monika Rakun, 2023, magistrsko delo

Opis: Mednarodne raziskave (TIMSS, PISA) so pokazale, da slovenski učenci na področju naravoslovja izkazujejo nadpovprečne rezultate, a imajo izrazito nizko motivacijo za učenje naravoslovja. Raziskovalni pouk in eksperimentalno delo predvidevata aktivno vključenost učencev v učni proces, s čimer lahko povečamo zanimanje za naravoslovne vsebine in omogočimo razvoj znanj, potrebnih za reševanje problemov iz naravoslovja in širše. Mednje sodi tudi načrtovanje poskusov. Učni načrti omenjajo vsebine in cilje, s katerimi učenci spoznajo pošten poskus kot poskus, pri katerem načrtno spreminjamo le eno neodvisno spremenljivko, da lahko v rezultatih sklepamo na odvisnost od te spremenljivke. V magistrskem delu smo s pedagoškim eksperimentom preverili, kako izvedba eksperimentalnega dela vpliva na spretnost načrtovanja poštenih poskusov pri učencih 5. razreda. V vzorec je bilo vključenih 70 učencev iz dveh osnovnih šol. Ugotavljamo, da so učenci eksperimentalne skupine na potestu izkazali statistično značilno boljše znanje načrtovanja poštenih poskusov v primerjavi z učenci kontrolne skupine. Povprečno so pravilno načrtovali več poskusov in vanje vključili več različnih spremenljivk. Izkazalo se je, da so statistično značilen napredek dosegli tudi glede na lastno predznanje. Statistično značilnih razlik med dosežki deklic in dečkov v načrtovanju poštenih poskusov nismo ugotovili. Rezultati raziskave potrjujejo pomembnost izvedbe eksperimentalnega dela ob načrtovanju in razumevanju poštenih poskusov in ne le teoretičnega utemeljevanja in razlaganja.
Ključne besede: naravoslovna pismenost, raziskovalni pouk, pošten poskus, načrtovanje poštenega poskusa, določanje spremenljivk
Objavljeno v DKUM: 13.09.2023; Ogledov: 319; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (3,87 MB)

10.
Bralno razumevanje učencev pri spoznavanju poklicev s pomočjo lahkega branja : magistrsko delo
Urška Lukovnjak, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Bralno razumevanje učencev pri spoznavanju poklicev s pomočjo lahkega branja je v teoretičnem delu natančneje predstavljen pomen branja, bralne pismenosti in bralnega razumevanja. V nadaljevanju so opisane težave učencev s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, in sicer pri branju in bralnem razumevanju. Nazorno sta predstavljena pomen vloge učitelja in uporaba strategij, s katerimi se lahko izboljša bralno razumevanje in spodbuja razvoj bralne pismenosti. Natančneje je predstavljena metoda lahkega branja, ki je namenjena vsem posameznikom s težavami pri razumevanju vsakdanjih, praktičnosporazumevalnih besedil in s potrebo po lažje berljivih informacijah. Sledi empirični del magistrske naloge, v katerem je predstavljena raziskava o preverjanju bralnega razumevanja besedil na temo poklici, in sicer pri učencih s posebnimi potrebami. Besedila, ki so jih učenci brali in z njimi spoznavali posamezne poklice, so zapisana po pravilih lahkega branja. Podrobno je opisano preverjanje lahko berljivih besedil s testnimi bralci in postopki preverjanja bralnega razumevanja pri učencih. Rezultati so bili pridobljeni s pomočjo izpolnjevanja strukturiranega vprašalnika, ki so ga učenci izpolnjevali trikrat, in sicer pred branjem, takoj po branju in štiri tedne po branju besedil, zapisanih v lahkem branju. Magistrsko delo se zaključi s sklepnimi mislimi, v katerih so podrobneje predstavljene ugotovitve glede izvedbe bralne dejavnosti in učinki uporabe metode lahkega branja pri delu z učenci s posebnimi potrebami.
Ključne besede: branje, bralna pismenost, bralno razumevanje, lahko branje, učenci s posebnimi potrebami
Objavljeno v DKUM: 07.09.2023; Ogledov: 380; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (4,33 MB)

Iskanje izvedeno v 0.64 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici