1. Štrekna v lahkem branju: prilagoditev opisa kolesarske poti za osebe z različnimi bralnimi zmožnostmi : magistrsko deloSimona Jamnikar, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Štrekna v lahkem branju – prilagoditev opisa kolesarske poti za osebe z različnimi bralnimi zmožnostmi je obravnavano razumevanje besedila z naslovom Vodnik po kolesarski poti Štrekna v obliki lahkega branja pri učencih, vključenih v program z nižjim izobrazbenim standardom ter posebni program vzgoje in izobraževanja. V teoretičnem delu so predstavljeni gradniki bralne pismenosti, značilnosti branja in jezikovnega razvijanja oseb z motnjami v duševnem razvoju ter načela in pravila lahkega branja. Poseben poudarek je namenjen postopkom prilagajanja besedil ter vključevanju uporabnikov v preverjanje razumljivosti. V empiričnem delu je bil uporabljen Vodnik po kolesarski poti Štrekna v lahkem branju, s katerim je bila preverjena razumljivost izbranih pojmov, povedi in fotografij. Testno branje je potekalo z učenci, ki so predlagali jezikovne poenostavitve in vsebinske dopolnitve, na podlagi katerih je bilo besedilo prilagojeno. Končno razumevanje je bilo preverjeno s polstrukturiranim intervjujem s kontrolno skupino petih učencev. Rezultati so pokazali, da so učenci najpogosteje težje razumeli abstraktne izraze, strokovno terminologijo in daljše povedi, medtem ko je bil pomen fotografij v večini primerov uspešno prepoznan. Ugotovljeno je tudi bilo, da ustrezno izbrana fotografija pomembno prispeva k razumevanju vsebine in da lahko besedila v lahkem branju spodbujajo motivacijo za raziskovanje lokalnega okolja.
Ključne besede: lahko branje, bralna pismenost, gradniki bralne pismenosti, Vodnik po kolesarski poti Štrekna
Objavljeno v DKUM: 13.01.2026; Ogledov: 0; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (2,77 MB) |
2. Literarno branje in razvijanje literarne zmožnosti pri književnem pouku slovenščine v digitalni dobiAlenka Žbogar, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku proučujem, kako se literarno branje v književnem pouku slovenščine v digitalni dobi uresničuje kot stopenjsko organiziran in dialoški proces, ki prispeva k celostno razviti literarni zmožnosti. Iščem vzporednice med bralno pismenostjo in literarno zmožnostjo ter (literarnim) branjem glede na učinke, medij (tiskana, zaslonska besedila) ter razvojne posebnosti učencev. Pregledam rezultate mednarodnih raziskav bralne pismenosti PIRLS in PISA ter ugotavljam, da literarna zmožnost v slednji ni merjena. Zanimajo me vplivi digitalnega okolja na pozornost, bralno motivacijo in bralne strategije, na podlagi česar spoznam, da digitalna doba terja novo didaktiko slovenščine.
Ključne besede: literarno branje, digitalna doba, literarna zmožnost, bralna pismenost, razvojne posebnosti učencev, učinki literarnega branja, tiskana besedila, zaslonska besedila, književnost pri pouku slovenščine
Objavljeno v DKUM: 02.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,14 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Metode proračunskega načrtovanja za izboljšanje osebnih financTian Kitek, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom »Metode proračunskega načrtovanja za izboljšanje osebnih financ« preučuje, kako lahko različni pristopi k razporejanju prihodkov in izdatkov prispevajo k večji finančni stabilnosti in dolgoročni blaginji posameznika. V teoretičnem delu so predstavljene štiri izbrane metode proračunskega načrtovanja – pravilo 50/30/20, sistem z ničelno osnovo, ovojnični sistem in metoda »najprej plačaj sebi«. Opisane so njihove glavne značilnosti, prednosti in slabosti, ter možnosti prilagajanja glede na življenjske okoliščine in finančne cilje.
Analiziran je tudi vpliv finančne discipline, motivacije in dostopa do informacij na uspešnost uporabe teh metod, pri čemer je izpostavljena tudi vloga sodobnih digitalnih orodij. Velika pozornost je pa tudi namenjena prilagajanju proračunskih metod na podlagi različnih življenjskih situacijah in osebnim finančnim profilom.
Empiričen del temelji na anketni raziskavi posameznikov v Sloveniji, ki je omogočila kvantitativno oceno hipotez. Rezultati potrjujejo, da so zaposleni bolj ozaveščeni o proračunskih metodah kot študentje in brezposelni, ter da je največja ovira pri uporabi teh metod pomanjkanje ozaveščenosti o njihovem obstoju in delovanju. Ugotovljeno je tudi, da ženske izkazujejo večje zanimanje za dodatno učenje o proračunskem načrtovanju kot moški.
Delo tako ponuja celovit vpogled v pomen in uporabnost proračunskega načrtovanja kot orodja za odgovorno upravljanje osebnih financ ter izpostavlja potrebo po večji finančni pismenosti in dostopnih, prilagodljivih rešitvah, ki bi metode približale širšemu krogu uporabnikov.
Ključne besede: proračunsko načrtovanje, analiza metod proračunskega načrtovanja, finančna pismenost, osebne finance
Objavljeno v DKUM: 22.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,00 MB) |
4. Dojemanje vsebin, ustvarjenih s pomočjo sistemov umetne inteligence, pri mladostnikih : diplomsko deloBlaž Kurnik, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo raziskuje, kako mladostniki dojemajo in prepoznavajo medijske vsebine,
ustvarjene z umetno inteligenco, ter v kolikšni meri jim zaupajo. Čeprav so posamezni mladi
digitalno pismeni, pa večina še vedno ni, zato pogosto ne razumejo delovanja umetne
inteligence in so izpostavljeni neresničnim vsebinam na družbenih omrežjih. V raziskavi
izvedeni na Osnovni šoli Sveta Trojica, je sodelovalo 27 učencev 8. in 9. razreda, ki so pred
izobraževanjem reševali anketo, nato se udeležili izobraževanja na temo prepoznavanja
umetne inteligence v medijih, ki sem ga sam izvedel. Po končanem izobraževanju, v obsegu 3
šolskih ur za vsak razred, so učenci ponovno odgovarjali na anketni vprašalnik ter ocenjevali
različne medijske vsebine glede na nastanek.
Rezultati so pokazali izboljšano sposobnost prepoznavanja vsebin, ustvarjenih z UI ter
povečano kritičnost pri njihovi presoji. Diplomska naloga poudarja pomen izobraževanja kot
ključnega orodja za razvijanje digitalne pismenosti in zavestne rabe UI med mladimi, ob tem
pa opozarja tudi na potrebo po večjem vključevanju staršev in šol v ozaveščanje o prednostih
in pasteh sodobnih tehnologij.
Ključne besede: umetna inteligenca, digitalna pismenost, zaznavanje UI, kritično mišljenje, tehnološka ozaveščenost mladih
Objavljeno v DKUM: 22.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,38 MB) |
5. Spoznavanje čustev s pomočjo igre vrtiljak čustev za otroke in mladostnike z okvaro vida : magistrsko deloMaša Cigut, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Spoznavanje čustev s pomočjo igre Vrtiljak čustev za otroke in mladostnike z okvaro vida je sestavljeno tako iz teoretičnega kot praktičnega dela. V teoretičnem delu smo najprej opredelili slepoto in slabovidnost, opisali življenje otrok in mladostnikov z vidno okvaro, čustva in čustveno inteligentnost pri slepih in slabovidnih ter njihovo zaznavanje čustev v vsakdanjem življenju. V sklopu tega smo opisali dosedanje prikaze čustev slepim in slabovidnim. Pomembno se nam je zdelo opisati igro slepih in slabovidnih otrok, pri čemer smo kot primer čustvenega učenja pri nas še posebej izpostavili nedavno prilagojeno igro Vrtiljak čustev. V praktičnem delu smo izdelali inovativno, didaktično-pogovorno igro Vrtiljak čustev s tipnimi obrazi čustev, prilagojenimi čustvenimi karticami, ki s svojimi vprašanji in nalogami spodbujajo čustveno pismenost in inteligentnost otrok z vidno okvaro, ter QR-kode zvočnih posnetkov čustev in čustvenih kartic, ki igro še dodatno zvočno opremijo in hkrati popestrijo. Namen izdelave magistrskega dela je bil razširiti in obogatiti nabor prilagojenih iger za slepe in slabovidne, ki so na tržišču pogosto finančno nedostopne. Izdelana prilagojena igra Vrtiljak čustev omogoča raziskovanje, prepoznavanje, razumevanje ter izražanje čustev, krepi čustveno pismenost ter s kombinacijo taktilnih, pogovornih in zvočnih elementov ustvarja varno, igrivo-učno okolje za spoznavanje šestih osnovnih čustev (veselja, žalosti, strahu, jeze, presenečenja, gnusa) z dodatkom čustva ljubezni. Igro Vrtiljak čustev smo evalvirali s slepimi otroki iz Centra IRIS in polnočutnimi otroki ter ugotovili, da je ustrezno prilagojena, dostopna in privlačna za obe skupini otrok ter predstavlja učinkovito multisenzorično igrivo-učno orodje za spodbujanje razvoja čustvene pismenosti.
Ključne besede: slepi in slabovidni otroci in mladostniki, čustva, vrtiljak čustev, didaktično-pogovorna igra, multisenzorno učenje, čustvena pismenost
Objavljeno v DKUM: 17.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 23
Celotno besedilo (7,01 MB) |
6. Vpliv modela "kupi zdaj, plačaj pozneje" na finančne navade mladihNeli Rukelj, 2025, diplomsko delo Opis: Način plačila »Kupi zdaj, plačaj pozneje« (BNPL) se je v zadnjih letih uveljavil kot ena najhitreje rastočih oblik digitalnega financiranja, ki pomembno vpliva na finančne navade mladih odraslih. To je vrsta obročnega plačila, ki zmanjšuje takojšnje finančno breme nakupov in omogoča hitrejši dostop do potrošnje, hkrati pa povzroča zaskrbljenost glede odgovorne uporabe, dolgoročnih posledic in regulativnega nadzora. Teoretični del diplomske naloge analizira razvoj plačilnih metod, posebne značilnosti modela BNPL ter njegove psihološke in finančne učinke na mlajše generacije, s posebnim poudarkom na tveganjih impulzivnega trošenja in podcenjevanju stroškov. Empirična analiza, ki temelji na anketi, izvedeni med mladimi v Sloveniji, kaže, da storitve BNPL najpogosteje uporabljajo mlajši uporabniki zaradi njihove dostopnosti. Rezultati so potrdili povezavo med nižjo finančno pismenostjo in povečanim tveganjem negativnih dolgoročnih posledic, kot so višja stopnja zadolženosti. Poleg tega so ugotovitve pokazale, da so mlajše generacije bolj nagnjene k uporabi BNPL v primerjavi s starejšimi skupinami, kar potrjuje generacijski značaj njene uporabe. S pridobljenimi podatki smo ugotovili, da je BNPL dvorezen meč, saj na eni strani povečuje finančno fleksibilnost in dostopnost za mlade uporabnike, na drugi strani pa povečuje nevarnost neodgovornega trošenja. Zmanjševanje teh tveganj zahteva kombinacijo boljše finančne pismenosti, preglednih praks ponudnikov in jasnejšega regulativnega okvira.
Ključne besede: BNPL, plačilne metode, finančna pismenost, impulzivna poraba, zadolženost, regulacija.
Objavljeno v DKUM: 08.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 47
Celotno besedilo (3,47 MB) |
7. Umetna inteligenca v osnovnošolskem izobraževanju : stališča učiteljev in starševNives Vindiš, 2025, magistrsko delo Opis: V zadnjih letih smo priča hitremu razvoju umetne inteligence (UI), ki je že močno zaznamovala številna področja človeškega življenja – od zdravstva in industrije do izobraževanja. V izobraževalnem kontekstu se vedno bolj uveljavljajo orodja umetne inteligence, ki spreminjajo tradicionalne učne pristope, vlogo učitelja in načine učenja učencev. Pojav generativnih orodij, kot je ChatGPT, odpira nove možnosti za personalizacijo učnega procesa, a hkrati prinaša tudi številne izzive, med drugim vprašanja etike, zasebnosti in plagiatorstva. Namen magistrskega dela je raziskati, kako učitelji in starši zaznavajo uporabo umetne inteligence v izobraževalnem procesu, njihovo pripravljenost na uporabo UI v izobraževalnem procesu, katere prednosti in pasti opažajo ter v kolikšni meri že uporabljajo tovrstna orodja. Poudarek je na razumevanju njihovega odnosa do umetne inteligence ter na zaznavanih priložnostih in nevarnostih, ki jih ta tehnologija prinaša v šolski prostor. Poleg tega delo izpostavlja pomen razvoja digitalne pismenosti ter vlogo šole pri njenem spodbujanju. V teoretičnem delu je predstavljen razvoj umetne inteligence, njene vrste ter njena uporaba v izobraževanju, v empiričnem delu pa se osredotočamo na analizo mnenj in izkušenj anketiranih učiteljev in staršev.
Ključne besede: umetna inteligenca, osnovnošolsko izobraževanje, učitelji in starši, digitalna pismenost, ChatGPT
Objavljeno v DKUM: 29.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 40
Celotno besedilo (1,18 MB) |
8. Povezovanje kmetijstva in uporabe živil v izobraževalnem procesu: primer sodelovanja s strokovnim centrom mladinski dom maribor : diplomsko deloPia Lipnik, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava vključevanje agronomskih vsebin v vzgojno-izobraževalni proces mladostnikov v institucionalni vzgoji z namenom krepitve prehranske pismenosti, samooskrbe in praktičnih življenjskih spretnosti. Raziskava je bila izvedena v sodelovanju z Enoto 4 Strokovnega centra Mladinski dom Maribor v okviru Erasmus+ projekta »Zdrav duh v zdravem okolju«. Mladostniki so sodelovali v nizu praktičnih delavnic po načelih izkustvenega učenja, kjer so spoznavali pridelavo, predelavo in uporabo rastlin. Aktivnosti so vključevale setev, nego rastlin, uporabo naravnih gnojil, jesensko sajenje, kompostiranje, pripravo obrokov, spoznavanje zelišč, destilacijo hidrolatov in interpretacijo prehranskih označb. Uporabljena je bila kvalitativna metodologija s sistematičnim opazovanjem in poglobljenim intervjujem z vzgojiteljico. Rezultati so pokazali, da so mladostniki pridobili temeljna znanja o pridelavi rastlin in prehranski vzgoji, razvili večjo samostojnost ter motivacijo za sodelovanje. Poleg prenosa znanja so delavnice prispevale k socialni vključenosti, občutku odgovornosti in trajnostni naravnanosti. Ugotovitve potrjujejo pomen praktičnih delavnic kot učinkovitega pristopa v institucionalni vzgoji ter dajejo izhodišče za oblikovanje podobnih programov.
Ključne besede: mladostniki v institucionalni vzgoji, praktične delavnice, prehranska pismenost, samooskrba, izkustveno učenje
Objavljeno v DKUM: 26.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,56 MB) |
9. Etičnost uporabe umetne inteligence med mladimiTiana Pufič, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na preučevanje etične uporabe umetne inteligence (UI) med mladimi, ki predstavljajo eno najbolj digitalno pismenih in hkrati najbolj izpostavljenih skupin sodobnega tehnološkega razvoja. Zaradi vse večje prisotnosti umetne inteligence v vsakdanjem življenju, zlasti v akademskem in poslovnem okolju, postaja vprašanje etične uporabe te tehnologije izjemno pomembno. Mladi pogosto uporabljajo umetno inteligenco pri študijskih obveznostih, pri delu in tudi v prostem času, vendar ob tem niso vedno dovolj informirani o etičnih dilemah, ki jih takšna uporaba odpira. V teoretičnem delu naloge so predstavljeni temeljni pojmi umetne inteligence, njen zgodovinski razvoj, osnovne vrste ter ključni etični koncepti, s katerimi lahko vrednotimo vpliv UI na posameznika in družbo. Posebna pozornost je bila namenjena tudi obstoječim regulativnim okvirom ter vlogi umetne inteligence v akademskem in poslovnem okolju. Empirični del temelji na anketni raziskavi, izvedeni med mladimi, natančneje pripadniki generacije Z. Zbrani podatki so pokazali, da je uporaba umetne inteligence med mladimi zelo razširjena, vendar so prisotni tudi številni pomisleki, zlasti glede zasebnosti, preglednosti algoritmov in odgovornosti. Anketiranci so kot največje etične dileme izpostavili nejasnost delovanja UI, možnost zlorabe osebnih podatkov ter vpliv tehnologije na lastno avtonomijo pri učenju in delu. V zaključku so podani konkretni predlogi za bolj etično uporabo UI, med katerimi izstopajo krepitev etične in digitalne pismenosti, transparentnost delovanja sistemov, jasna pravila uporabe v akademskem okolju ter vključevanje mladih v oblikovanje prihodnjih etičnih smernic v organizacijah.
Ključne besede: umetna inteligenca, mladi, etičnost, digitalna pismenost, tehnologija.
Objavljeno v DKUM: 12.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,31 MB) |
10. Vpliv zaslonske tehnologije na bralno pismenost učencev : magistrsko deloNika Kozole, 2025, magistrsko delo Opis: V zadnjih letih vse več raziskav opozarja na upad bralne pismenosti pri otrocih, kar številni povezujejo z razširjeno uporabo zaslonskih tehnologij. Zasloni so postali nepogrešljiv del življenja otrok in mladostnikov. Otroci so že zgodaj izpostavljeni različnim oblikam zaslonov, kar odpira vprašanja o njihovem vplivu na razvoj bralne pismenosti. Namen magistrskega dela je bil raziskati povezavo med izpostavljenostjo zaslonskim tehnologijam in bralno pismenostjo učencev od 1. do 5. razreda osnovne šole. V raziskavi je bila uporabljena kombinacija kvantitativne in kvalitativne metode, pri čemer so bili podatki zbrani s preizkusom bralnega razumevanja za učence, anketnim vprašalnikom za starše ter polstrukturiranimi intervjuji z učitelji in učenci. Rezultati kažejo določene trende, ki nakazujejo povezavo med pogostostjo in načinom uporabe zaslonov ter uspešnostjo pri bralnih nalogah. Starši, ki dosledno omejujejo uporabo zaslonov otrokom, so dosegali višje rezultate, medtem ko so otroci z raznovrstno uporabo naprav dosegli nižjo raven bralne pismenosti. Večina učencev se zaveda, da zasloni vzamejo čas za branje, obenem pa poročajo o utrujenosti in slabši koncentraciji po dolgotrajni uporabi naprav. Učitelji poudarjajo pomen uravnotežene uporabe zaslonov ter zgodnje spodbude k branju. Ugotovitve prispevajo k boljšemu razumevanju vplivov zaslonov in poudarjajo pomen celostnega pristopa k razvoju bralne pismenosti.
Ključne besede: bralna pismenost, zaslonska tehnologija, učenci, bralno razumevanje
Objavljeno v DKUM: 05.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 51
Celotno besedilo (2,76 MB) |
