1. Bralni vzori : bralne navade strokovnih delavcev v vrtcih, šolah ter knjižnicahDragica Haramija, Sabina Fras Popović, Sonja Pečjak, Milena Ivanuš-Grmek, Petra Javrh, Polona Jančič Hegediš, Tjaša Jug, Miha Kovač, Marta Licardo, Monika Mithans, Mojca Puncer, Polonca Šek, Katarina Švab, Janja Usenik, Polona Vilar, Ines Voršič, Sabina Ograjšek, 2025 Opis: Bralna pismenost se razvija v celotnem človekovem življenju, še posebej intenzivno pa v času izobraževanja. Med ključnimi dejavniki za razvijanje bralnih kompetenc in bralne kulture pri otrocih ter mladih je odrasli, ki spremlja njihov razvoj in je bralni zgled. V prvi vrsti so to starši in skrbniki, a s(m)o tudi strokovni delavci v izobraževalni in knjižnični dejavnosti izredno pomembni spodbujevalci bralnih navad otrok, učencev, dijakov, študentov in drugih odraslih v izobraževalnem procesu. V projektu Bralni vzori: bralne navade strokovnih delavcev v vrtcih, šolah in fakultetah ter splošnih knjižnicah smo se posvetili proučevanju in vrednotenju pomena ter vloge, razumevanja, razširjenosti in razvitosti ter prisotnosti bralnih navad strokovnih delavcev v izobraževanju in knjižnicah. Projekt traja 24 mesecev (od oktobra 2023 do septembra 2025), v njem pa sodeluje 17 raziskovalcev s Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Ključne besede: bralna pismenost, bralne navade pedagoških delavcev, bralne navade knjižničarjev, pogostost branja, kakovost bralnih gradiv
Objavljeno v DKUM: 12.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (92,88 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Medijska pismenost z metodo časopisnega gledališča : magistrsko deloLuka Kristić, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu obravnavamo časopisno gledališče kot inovativno metodo za poučevanje medijske pismenosti. S kvalitativno analizo intervjujev s strokovnjaki tega področja smo ugotovili, da se s časopisnim gledališčem lahko poučuje medijsko pismenost. Metoda spodbuja kritično mišljenje, analiziranje, preizpraševanje in ustvarjanje (medijskih) vsebin. Ključne značilnosti so opolnomočenje, kreativni pedagoški pristop, kulturni kontekst in humor. Rezultati tudi kažejo, da časopisno gledališče spodbuja kritično medijsko pismenost in ponuja kreativno orodje ter družbeno ozaveščanje. Priporočena so nadaljnja raziskovanja na večjem vzorcu, kakor tudi raziskovanja o dolgoročnem vplivu metode na učence in občinstvo.
Ključne besede: medijska pismenost, časopisno gledališče, kritično mišljenje, gledališče zatiranih, pedagogika zatiranih
Objavljeno v DKUM: 31.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,22 MB) |
3. Spletno branje in učenje v osnovni šoli : metode in priprava učiteljev za digitalno pismenostMaja Kerneža, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Raziskava izpostavlja pomen razvoja digitalne pismenosti med učenci razredne stopnje ter potrebo po usposabljanju učiteljev za učinkovito integracijo digitalnih tehnologij v izobraževalni proces v obliki izbranih načinov in metod dela pri pouku, ki razvijajo vsa potrebna znanja in spretnosti, ki opredeljujejo digitalno pismenega posameznika. Predstavljena je metoda recipročnega učenja s spleta, ki učitelju daje osnovo za razvijanje spretnosti digitalne pismenosti pri učencih in je učinkovita tudi na razredni stopnji šolanja. Zastavljeno je bilo izobraževanje za učitelje razredne stopnje, ki do sedaj še ni bilo sistematično opazovano in spremljano, a bi ugotovitve v obliki implikacij pomembno izboljšale izid izobraževanja ter s tem tudi rezultate prenosa znanja z učitelja na učenca. V okviru kvalitativne raziskave je bilo za uporabo omenjene metode v študijskih letih 2021/2022 in 2022/2023 usposobljenih ter sistematično spremljanih 117 študentov študijskega programa Razredni pouk, s katerimi je bil po izvedbi usposabljanja izveden nestrukturirani intervju. Odgovori vprašanih kažejo, da je v raziskavi predstavljen pristop učinkovit tako pri spodbujanju spretnosti digitalne pismenosti učiteljev, torej med udeleženci izobraževanja samimi, kot tudi pri usposabljanju sodelujočih za poučevanje spretnosti digitalne pismenosti. Rezultati kažejo pomen praktičnega usposabljanja, ki učiteljem omogoča neposredno aplikacijo teoretičnega znanja v prakso ter izpostavlja vlogo samorefleksije in mentorstva kot ključnih komponent v procesu profesionalnega razvoja. Predlagamo nadaljnje raziskave za identifikacijo in optimizacijo izobraževalnih strategij, ki bi bile najučinkovitejše pri razvoju digitalne pismenosti, s ciljem pripraviti učence na uspešno delovanje v digitalnem okolju, s čimer prispevamo k boljšemu razumevanju kompleksnosti poučevanja in učenja digitalne pismenosti ter nakazujemo potrebo po celostnem pristopu k usposabljanju učiteljev na tem področju.This research underscores the importance of developing digital literacy among primary-level students and the need for training educators to effectively integrate digital technologies into the educational process. It highlights selected modes and methods that foster the knowledge and skills essential for a digitally literate individual. The study introduces a method of reciprocal web-based learning, which provides a foundation for educators to develop digital literacy skills in students and has proven effective at the primary education level. The research proposes an educational program for primary-level teachers, which has not yet been systematically observed and monitored. The findings suggest that this program could significantly enhance educational outcomes and knowledge transfer from teacher to student. In this qualitative study, 117 students from the Elementary Education program were trained and systematically monitored during the academic years 2021/2022 and 2022/2023, followed by unstructured interviews post-training. Survey responses indicate that the approach presented is effective in promoting digital literacy skills among educators and in preparing them to teach these skills to their students. The results emphasize the value of practical training that allows educators to apply theoretical knowledge in practice and highlight the importance of self-reflection and mentorship as key components of professional development. The study recommends further research to identify and optimize the most effective educational strategies for developing digital literacy. This research aims to prepare students for successful engagement in a digital environment and contributes to a deeper understanding of the complexities of teaching and learning digital literacy. It also indicates the need for a comprehensive approach to teacher training in this area.
Ključne besede: branje na spletu, digitalna pismenost, metoda recipročnega učenja s spleta, učenje na spletu, usposabljanje učiteljev
Objavljeno v DKUM: 16.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (292,12 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Komunikacijski model književne vzgoje v digitalno podprtih učnih okoljih za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje : doktorska disertacijaPolonca Legvart, 2024, doktorska disertacija Opis: Vpliv učnega okolja na književno vzgojo v začetnih letih šolanja je redkeje obravnavan vidik in še posebej digitalna podpora pri tem postavlja pedagoškemu raziskovanju nova vprašanja. Med njimi je ključno, ali lahko z didaktično uporabo digitalnih učnih pomagal izboljšamo recepcijo književnosti pri učencih. Razlogi za raziskovalno poglobitev v to vprašanje so v razmerah, ko otroci že v polni meri živijo čas digitalne družbe, cilj književne vzgoje pa je, da ta okoliščina ne bi povzročila njihovega odmika od književnosti, pač pa zbližanje z njo, saj jim književnost zagotavlja bistvene kompetence, vire in strategije za soočanje z izzivi kronične krize 21. stoletja.
Potrebne so spremembe tradicionalnega pouka književnosti z vidika upoštevanja digitalno podprtega učnega okolja, integriranja tehnologije v pedagoški pristop (TPACK in SAMR), digitalne pismenosti, digitalnega razkoraka in podpiranja »drugega tira« za otroke iz literarno manj spodbudnih okolij. Odločilno oporo nudi uveljavljeni model literarnorecepcijske in didaktične komunikacije pri književni vzgoji, ki ga je mogoče nadgraditi za digitalno podprto učno okolje.
Empirična raziskava se je osredotočila na pripravljenost učiteljev kot ključnih dejavnikov didaktičnih sprememb za vključevanje digitalnih tehnologij v izvajanje književne vzgoje. Podan je podrobnejši prikaz priprave, izvedbe in evalvacije primerov didaktičnih enot književne vzgoje v digitalno podprtem učnem okolju prvih treh razredov (1. VIO) s pristopom spojenega (blended) učenja. Glede na kompleksnost obravnavanega pojava književne vzgoje v digitalno podprtem učnem okolju je za preučevanje le-tega izbranih več raziskovalnih metod tako kvantitativnega kot kvalitativnega značaja ter komplementarni način njihovega kombiniranja ter triangulacije.
Tako teoretična izhodišča kot praktična pedagoška izkušnja ter kvalitativna in kvantitativna evalvacija le-te potrjujejo, da je komunikacijski model književne vzgoje ob ustreznih prilagoditvah izvedljiv tudi v digitalno podprtem učnem okolju. To se je kljub vsiljeni izvedbi vendarle pokazalo pri izobraževanju na daljavo zaradi epidemije COVID-19, primeri premišljene izvedbe digitalno podprte književne vzgoje v poepidemičnem obdobju pa dokazujejo, da je mogoče na ta način dodatno motivirati učence in poglobiti njihovo recepcijo literarnega dela ter tako uspešno razvijati njihovo recepcijsko zmožnost.
Pomen navedenih raziskovalnih dognanj bi lahko vplival na preobrat k pozitivni naravnanosti učiteljev do vključevanja digitalnih tehnologij v pedagoške pristope pri književni vzgoji in nasploh. S tem bi šola prevzela odločilnejšo vlogo pri usmerjanju mladih ljudi glede načinov uporabe novih komunikacijskih tehnologij.
Ključne besede: komunikacijski model književne vzgoje, digitalno podprta učna okolja, digitalna pismenost, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, didaktična enota, spojeno učenje, drugi tir književne vzgoje
Objavljeno v DKUM: 26.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 56
Celotno besedilo (12,24 MB) |
5. Digitalna medijska pismenost gluhih in naglušnih oseb v SlovenijiLaura Horvat, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se osredotoča na preučevanje digitalne medijske pismenosti pri gluhih in naglušnih osebah v Sloveniji. Cilj raziskave je bil ugotoviti vpliv sociodemografskih značilnosti na uporabo digitalnih medijev in digitalno medijsko pismenost. Zanimal nas je tudi vpliv digitalne medijske pismenosti na uporabo digitalnih medijev. Rezultati raziskave omogočajo pomemben vpogled predvsem strokovnjakom in raziskovalcem, ki se ukvarjajo z vključevanjem gluhih in naglušnih oseb v digitalno okolje oziroma družbo. Rezultate smo pridobili s pomočjo metode zbiranja podatkov skozi skupinskih intervjujev, ki so pokazali, da gluhe in naglušne osebe najpogosteje uporabljajo Facebook, vendar so razlogi in načini uporabe različni, podobno kot pri drugih digitalnih medijih. Na podlagi rezultatov ugotavljamo, da nobena izmed sociodemografskih značilnosti ne definira uporabe digitalnih medijev in raven digitalne medijske pismenosti. Obstaja pa povezava med digitalno medijsko pismenostjo in uporabo digitalnih medijev.
Ključne besede: digitalna medijska pismenost, digitalni mediji, gluhi in naglušni
Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 28
Celotno besedilo (960,82 KB) |
6. Odnos do algoritmov, zavedanje o njihovem delovanju in uporaba TikToka med mladimiTilen Justinek, 2024, diplomsko delo Opis: Družbeni mediji, predvsem TikTok, so postali ključni del vsakdana mladih, kjer uporabniki preživijo več ur dnevno. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, kako mladi zaznavajo algoritme družbenih omrežij, ali razumejo njihovo delovanje in kakšen je njihov odnos do teh tehnologij. Raziskava je pokazala, da večina mladih precenjuje svoje razumevanje algoritmov. Prav tako so udeleženci poročali o negativnem vplivu vsebin na svoje počutje, kar nakazuje na potrebo po večji ozaveščenosti o algoritmih in njihovih učinkih na uporabnike. Rezultati te raziskave so lahko v pomoč izobraževalnim ustanovam, oblikovalcem digitalnih zakonov ter razvijalcem družbenih omrežij pri pripravi izobraževalnih programov in izboljšanju digitalne pismenosti mladih.
Ključne besede: algoritmi, algoritmična pismenost, TikTok
Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 30
Celotno besedilo (871,40 KB) |
7. Študija primera ugotavljanja bralne kompetentnosti učencev 3. razreda s pomočjo bralnih testov : magistrsko deloTadeja Prša, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava ugotavljanje bralne kompetentnosti učencev 3. razreda s pomočjo bralnih testov. V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili branje in dejavnike branja, ki vplivajo na uspešnost branja. Posebej smo predstavili bralno razumevanje in bralno pismenost. Osredotočili smo se na dimenzije ocenjevanja bralnih zmožnosti, ki vplivajo na branje in napovedujejo bralne zmožnosti učencev. Dotaknili smo se težav na področju branja ter predstavili, kako pomemben je pravilen pristop k branju v prvih letih vzgoje in izobraževanja. Za zmanjšanje šolske neuspešnosti sta ključnega pomena zgodnja obravnava in pomoč, zato smo opredelili različne možnosti pomoči učencem s težavami pri branju. Teoretična spoznanja so predstavljala temelje empirične raziskave, ki je predstavljena v drugem delu magistrskega dela. Namen empiričnega dela je bil pri učencih 3. razreda osnovne šole, ki imajo težave pri branju, ugotoviti napredek v bralnih sposobnostih po izvajanju treninga razvijanja bralnih zmožnosti. Zanimalo nas je, kako vaje branja vplivajo na učence, ali bo razumevanje prebranega besedila pri učencih na koncu šolskega leta večje, kakor na začetku šolskega leta. Na podlagi testiranja smo želeli ugotoviti, ali bodo učenci ob ponovnem preverjanju razumevanja besedila napredovali. S pomočjo primerjave začetnega in končnega testiranja smo potrdili, da trening razvijanja bralne zmožnosti pomembno vpliva na tiho branje, kakovost glasnega branja, razumevanje prebranega, fonološko zavedanje in motivacijo za branje.
Ključne besede: bralna pismenost, bralno razumevanje, razvoj bralnih sposobnosti, težave na področju branja
Objavljeno v DKUM: 17.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,66 MB) |
8. Finančna pismenost dodiplomskih in podiplomskih študentov Ekonomsko-poslovne fakultete v MariboruŠpela Ozmec, 2024, diplomsko delo Opis: Finančna pismenost postaja vedno bolj zanimiv predmet raziskovanja, predvsem zaradi svojega vpliva na upravljanje osebnih financ. Obsega znanje in razumevanje finančnih konceptov in finančnih tveganj kot tudi veščine, motivacijo in samozavest za uporabo tega znanja pri finančnih odločitvah. V svetu le eden od treh odraslih razume osnovne finančne koncepte. Zelo pomembno je, da imajo mladostniki in mlajši otroci možnost, da si z denarjem, z upravljanjem denarja ter na splošno z delovanjem znotraj obstoječega finančnega sistema naberejo čim več konkretnih izkušenj. Le na tak način si bodo lahko izboljšali svojo finančno pismenost, kar jim bo olajšalo finančne odločitve in aktivno delovanje znotraj finančnega sistema v odraslosti. Posledice finančne nepismenosti so lahko škodljive, od tega, da se o tem ne poučujejo v šolah, do tega, da je vse večja potreba po finančnem izobraževanju kar starši ne morejo financirati. Finančno izobraževanje je v slovenskem izobraževalnem sistemu vključeno v različne šolske predmete. Pri pregledu šolskih sistemov v Evropi in svetu so v obveznem osnovnošolskem izobraževanju vsebine, ki obravnavajo finančno izobraževanje, vključene v predmet Home Economics ali po naše Gospodinjstvo. Pomen finančnega izobraževanja sicer narašča, vendar bo finančna ozaveščenost prebivalstva uspešna šele, ko bodo vsi spoznali, da so finančno premalo pismeni. Zaradi premalo finančnega izobraževanja v mladosti in premalo zavedanja o koristih stalnega finančnega izobraževanja lahko vodi do zmanjšanja finančnega znanja na delovnem mestu ter v drugih okoljih. Zato je pomembno, da zagotovimo zgodnje priložnosti za postavitev temeljev finančne pismenosti. OECD je vodilna organizacija na področju merjenja finančne pismenosti po vsem svetu, saj je razvila celovita orodja za odrasle in mlade. Za merjenje finančne pismenosti se uporablja zbirka orodij OECD/INFE za odrasle in mlade, katerega vprašalnik vsebuje naslednje elemente: finančno znanje, finančno vedenje in finančni odnos. Glavne ugotovitve so, da so moški bolj finančno pismeni kot ženske. Finančna pismenost se resnično razlikuje glede na demografske dejavnike, kot so starost, izobrazba, spol in dohodek. Finančne vsebine niso dovolj vključene v osnovnošolski in srednješolski izobraževalni program v Sloveniji.
Ključne besede: finančna pismenost, finančno izobraževanje, šolski sistem, finančno znanje, metodologija merjenja finančne pismenosti
Objavljeno v DKUM: 15.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1,82 MB) |
9. Vpliv psa terapevta na bralno pismenost otrok priseljencev : magistrsko deloAmadeja Cilenšek, 2024, magistrsko delo Opis: Bralna pismenost otrok je v današnjem svetu zelo pomembna za uspešno vključevanje in delovanje v sodobni družbi. Za otroke priseljence, ki se v novem okolju soočajo s kulturnimi in z jezikovnimi izzivi, je razvoj teh spretnosti še posebej zahteven. Velika preizkušnja je tudi za strokovne delavce v šolah, ki na različne načine in z različnimi metodami poskušajo pomagati tem otrokom. Eden izmed teh načinov, ki sicer v praksi še ni bil preverjen, je terapija s psi. Prisotnost psa ima veliko pozitivnih učinkov, zato nas je v magistrskem delu zanimalo, ali njegova prisotnost z izvajanjem programa R.E.A.D. vpliva na bralno pismenost otrok priseljencev. S pomočjo društva Tačke pomagačke smo opazovali glasno branje dveh učenk priseljenk ob prisotnosti psa terapevta in preverjali stanje gradnikov bralne pismenosti, med drugim tudi bralno motivacijo. Za dodaten vpogled v stanje smo izvedli tudi intervju z vodnico psa terapevta in s strokovno delavko šole. Skozi raziskovanje smo podrobno spoznali vsako komponento bralne pismenosti in na podlagi tega v empiričnem delu oblikovali merske instrumente za opazovanje. Deklici sta skozi branje literarnega dela Andreja E. Skubica ob prisotnosti psa terapevta izboljšali glasno branje in odnos ter motivacijo do branja.
Ključne besede: bralna pismenost, bralna motivacija, otroci priseljenci, pes terapevt, program R.E.A.D
Objavljeno v DKUM: 01.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 44
Celotno besedilo (2,18 MB) |
10. Digitalna pismenost mladih in njihove navade uporabe družbenih medijev : diplomsko deloKristijan Bunevski, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo raziskuje preplet med digitalno pismenostjo in navadami mladih pri uporabi družbenih medijev. S pomočjo pridobljenih anketnih podatkov in analize diplomsko delo zagotavlja vpogled v vedenje mladih v digitalnem okolju in prispeva h globljemu razumevanju vloge digitalne pismenosti pri oblikovanju interakcij mladih posameznikov na platformah družbenih medijev. Namen je bil odgovoriti na zastavljena vprašanja glede merjenja stopnje digitalne pismenosti med mladimi, kako pogosto mladi uporabljajo določene platforme družbenih medijev, katere vrste vsebin spremljajo in katere od teh platform ocenjujejo kot najbolj zaupanja vredne.
Ključne besede: digitalna pismenost, družbeni mediji, navade mladih
Objavljeno v DKUM: 19.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 50
Celotno besedilo (3,41 MB) |
