| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 127
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv zaslonskih digitalnih medijev na bralno motivacijo učencev 4. razreda - generacije alfa
Klara Kos, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Vpliv zaslonskih digitalnih medijev na bralno motivacijo učencev četrtega razreda – generacije alfa, je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega ter empiričnega dela. V teoretičnem delu magistrske naloge smo se tako osredotočili na spoznanja o branju. Kar nekaj pozornosti smo namenili motivaciji za branje in branju ter usvajanju branja v digitalni dobi. Podrobneje smo predstavili tudi novo generacijo otrok, ki jo nekateri imenujejo Homo zappiens. Predstavljeni sta tudi deklaracija iz Stavangerja in Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti. V empiričnem delu magistrske naloge podamo rezultate raziskave, v kateri smo predstavili, kako digitalizacija in hiter razvoj tehnologije vplivata na bralno motivacijo učencev 4. razreda. Rezultate smo pridobili s pomočjo Vprašalnika bralne motivacije za mlajše učence. Pridobljene rezultate smo nato primerjali z rezultati, pridobljenimi s pomočjo istega vprašalnika leta 2006. Na podlagi dobljenih rezultatov smo prišli do ugotovitev, da digitalizacija negativno vpliva na bralno motivacijo učencev, saj so rezultati v vseh treh sklopih (interes za branje, zaznavanje branja kot težke aktivnosti, kompetentnost za glasno branje) nižji, kot so bili pri učencih iz leta 2006.
Ključne besede: pismenost, motivacija za branje, zaslonski digitalni mediji, generacija alfa
Objavljeno: 26.11.2021; Ogledov: 2; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

2.
Razvoj družinske pismenosti pri malčkih
Mojca Mramor, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen zaključnega dela z naslovom Razvoj družinske pismenosti pri malčkih je znotraj družinskega okolja spodbuditi skupno branje ter sodelovanje več generacij. V ta namen je navedena raznolika in kakovostna otroška literatura ter nabor dejavnosti, ki jih zajema družinska pismenost. Delo je ustvarjeno z željo po ozaveščanju in opolnomočenju staršev oz. otrokovih pomembnih odraslih o esencialnosti družinske pismenosti in vrednosti slednje za otrokov razvoj. V teoretičnem delu je tako predstavljen pojem družinske pismenosti in njena vloga pri otrokovem razvoju. Predstavljeni so gradniki bralne pismenosti in veščine, ki naj bi jih malček znotraj teh usvajal. Opredeljena je slikanica in navedene iztočnice, na katere se lahko opremo ob iskanju kakovostnih slikaniških del. Pri raziskovanju so uporabljene deskriptivna metoda, metoda klasifikacije, metoda analize, metoda sinteze, komparativna metodo in metoda praktičnega dela. V praktičnem delu diplomske naloge je opravljena multimodalna analiza štirih izbranih slikanic. Sledi šest povzetkov iz del izvirajočih dejavnosti, ki so izvedene na neslučajnostnem vzorcu treh malčkov, in opis odzivov otrok. Poudarjen je model celostnega branja slikanice. Ugotovljeno je, da malčki, ob prisotnosti njemu pomembnih odraslih, z veseljem sodelujejo v dejavnostih družinske pismenosti. Pri tem so potrebne prilagoditve glede na otrokov razvoj. Posega se po kakovostnih delih in otroka aktivno vključuje v dejavnosti. Malčki imajo branje radi in ob pozitivnih izkušnjah kažejo velik interes zanj.
Ključne besede: Družinska pismenost, kakovostna slikanica, multimodalna analiza, malčki, obravnava slikanice.
Objavljeno: 17.11.2021; Ogledov: 29; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (3,48 MB)

3.
Analiza slikanic in uporaba lahkega branja v razvojnem oddelku vrtca
Ksenija Gominšek, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Analiza slikanic in uporaba lahkega branja v razvojnem oddelku vrtca je v teoretičnem delu predstavljen pomen branja in bralne pismenosti v zgodnjem otroštvu ter vloga odraslih pri razvoju otrokove bralni pismenosti. Opisane so težave otrok s primanjkljaji na govorno-jezikovnem področju pri bralnem razumevanju in lahko branje. V nadaljevanju magistrske naloge je predstavljen deček s posebnimi potrebami, deset izbranih kakovostnih otroških slikanic za otroke prvega starostnega obdobja in slikanica z besedilom v lahkem branju, primerna za otroke drugega starostnega obdobja. Poleg predstavitev slikanic so v tem delu predstavljene tudi analize posameznih slikanic ter evalvacija bralnega razumevanja slikanic dečka s posebnimi potrebami. Ob koncu predstavitve bralnega razumevanja sta zapisani priredbi dveh besedil v lahko berljivi obliki in preverjanje bralnega razumevanja besedila v lahkem branju z dečkom. Magistrsko delo se zaključi z zapisom sklepnih ugotovitev, v katerem so povzete sklepne misli in ugotovitve glede izvedbe bralne dejavnosti z dečkom s posebnimi potrebami, ter mnenji o uporabi lahkega branja pri delu v razvojnem oddelku vrtca.
Ključne besede: analiza slikanic, lahko branje, otroci s posebnimi potrebami, razvojni vrtec, bralna pismenost
Objavljeno: 16.11.2021; Ogledov: 63; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

4.
Literarna dela o Sloveniji v otroški književnosti
Staša Krajnc, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je analiziranih enajst otroških literarnih del o Sloveniji. Slovenija in slovenski kraji se v delih pojavijo kot književni prostor ali kot zunajliterarna snov. V teoretičnem delu je predstavljena bralna pismenost in njeni gradniki, ki pomembno vplivajo na učenčevo zmožnost razumevanja literarnih besedil pri drugih predmetih, kjer učitelj uporabi leposlovna besedila kot učno gradivo. Opredeljene so tudi književne oblike in književne vrste ter kriteriji, ki so bili uporabljeni pri analizi izbranih književnih del. V osrednjem delu je analiziranih enajst otroških literarnih del, v katere so vključeni Slovenija, njena zgodovina, slovenski kraji ali drugi načini povezovanja s Slovenijo in slovensko kulturo. Kriteriji, ki so uporabljeni v analizi, so literarni liki, književni prostor, književni čas, snov, vrsta pripovedovalca in pomen Slovenije v delu. Analize so pokazale, da se v vsakem od obravnavanih književnih del pojavi veliko slovenskih krajev. Med deli se razlikuje količina informacij, ki jih bralec dobi o posameznem kraju oziroma književnem prostoru. Prav tako so analizirana dela različno bogata z informacijami o Sloveniji, njeni zgodovini, kulturi ipd. Vsa dela so lahko uporabljena pri pouku spoznavanja okolja in družbe ter kasneje pri geografiji in zgodovini, vendar so različno bogata z informacijami in jih posledično lahko učitelj pri pouku uporabi na različne načine – nekatere zgolj kot motivacijo, druge pa kot učno gradivo za spoznavanje Slovenije. 
Ključne besede: Slovenija, pripovedke, pravljice, bralna pismenost, slovenski književni prostori
Objavljeno: 11.11.2021; Ogledov: 34; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

5.
Oglaševalska pismenost uporabnikov družbenega omrežja Facebook pri vizualnih vsebinah
Urška Arzenšek, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučevali oglaševalsko pismenost uporabnikov družbenega omrežja Facebook pri vizualnih vsebinah. V raziskovalnem delu smo izvedli anketo, s katero smo ugotavljali, kakšna je oglaševalska pismenost uporabnikov družbenega omrežja Facebook, ali prepoznajo in razumejo namen oglasov, taktike prepričevanja, ki jih uporabljajo oglaševalci, ter kakšen je njihov odnos do oglasov, ki se pojavljajo na družbenem omrežju. Prav tako nas je zanimalo, ali obstajajo razlike v prepoznavanju oglasov in prepoznavanju prodajne namere med različnimi starostnimi skupinami uporabnikov družbenega omrežja. Rezultati so pokazali, da anketiranci družbenega omrežja Facebook v večini prepoznajo, kdaj gre za oglaševanje, in da se oglasi pojavljajo na družbenem omrežju z določenim namenom. Prav tako so rezultati pokazali, da uporabniki prepoznajo in razumejo, da oglaševalci uporabljajo taktike prepričevanja z namenom doseganja določenega učinka. Rezultati so tudi pokazali, da uporabniki v večini ne verjamejo oglasom in menijo, da so stvari v oglasih velikokrat prikazane drugačne, kot so v resnici, ter da se o oglaševanih izdelkih v oglasih večinoma govori le dobro in le redko slabo. Na koncu so rezultati pokazali tudi, da ni bistvenih razlik v prepoznavanju oglaševanja in razumevanju prodajne namere oglasov med različnimi starostnimi skupinami.
Ključne besede: vizualni marketing, taktike prepričevanja, oglaševalska pismenost, veščine oglaševalske pismenosti, Facebook
Objavljeno: 04.11.2021; Ogledov: 64; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

6.
Vpliv digitalnih medijev na predšolske otroke - tveganje in priložnosti v času digitalizacije
Tina Krampl, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga predstavlja uporabo digitalnih »novih« medijev pri predšolskih otrocih in kakšni so vplivi na otroke. Prav tako je opredeljena tema, koliko se starši sami spoznajo na tematiko vpliva digitalnih medijev na njihove otroke in kako sami omogočajo, vplivajo in udejanjajo metode povezane z uporabo digitalnih medijev. Prikazali smo, kakšnim tveganjem in nevarnostim so otroci izpostavljeni in kakšni so ukrepi za odgovorno uporabo digitalnih medijev v sedanji dobi. V prvem delu smo s pomočjo spletnih virov ter literature predstavili osnovne pojme, ki se pojavljajo ob tej tematiki. Podrobneje smo opisali katere nevarnosti se najpogosteje pojavljajo ter kako jih prepoznamo. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotavljali kolikšna je dejanska raba novih digitalnih medijev pri otrocih, v kolikšni meri so jim izpostavljeni in kakšna je osveščenost staršev o nevernostih in tveganjih. Na podlagi raziskave in študija virov navajamo ukrepe za varnejšo uporabo, odgovorno rabo in nadzor uporabe pri otrocih, ki so namenjeni staršem, saj starši skoraj v celotni meri omogočajo otrokom rabo novih digitalnih medijev in tako tudi nosijo odgovornost.
Ključne besede: diplomske naloge, predšolski otroci, digitalni mediji, medijska vzgoja, medijska pismenost, vplivi uporabe digitalnih medijev, medijska etika
Objavljeno: 28.10.2021; Ogledov: 74; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

7.
Medijska pismenost mladih v odnosu do post digitalnega sveta.
Anja Zakošek, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo proučevali medijsko pismenost generacije Z v odnosu do post digitalne družbe. Gre za osebe, ki so odraščale s tehnologijo, ki je temelj post digitalne družbe. V empiričnem delu smo izvedli anketo, s katero smo preučevali, ali spol in starost vplivata na zaznano stopnjo medijske pismenosti. Zanimalo nas je tudi, ali čas, ki ga uporabnik dnevno preživi na družbenih omrežjih, vpliva na zaznano stopnjo medijske pismenosti. Merili smo še, ali sovrstniki vplivajo na uporabnikovo samoocenjeno stopnjo pismenosti umetne inteligence. Rezultati so pokazali, da imajo ženske višjo stopnjo zaznane medijske pismenosti v primerjavi z moškimi. Pokazalo se je tudi, da starost uporabnika vpliva na njegovo pripravljenost dojemanja tehnologije umetne inteligence. Rezultati magistrske naloge lahko služijo kot izhodišče za prihodnje raziskave in pri pripravi indikatorjev pismenosti umetne inteligence
Ključne besede: medijska pismenost, post digitalna družba, generacija Z, pismenost umetne inteligence.
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 66; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1005,26 KB)

8.
Medijska pismenost digitalnih priseljencev v odnosu do rabe spletnega družbenega omrežja facebook
Pia Prebevšek, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo proučevali medijsko pismenost digitalnih priseljencev v povezavi s spletnim družbenim omrežjem Facebook. Gre za starejše uporabnike, ki s temi tehnologijami niso odraščali in se zato pogosto soočajo s težavami pri njihovi uporabi. V raziskovalnem delu smo izvedli anketo, s katero smo ugotavljali, kako pogosto digitalni priseljenci uporabljajo Facebook, kaj jih pri tem motivira ter kako poznajo in uporabljajo njihove funkcionalnosti. Prav tako smo izmerili njihovo medijsko pismenost prek samoocene in ustreznega merskega instrumenta. Rezultati so pokazali, da le tip motivacije 'nadzor nad aktivnostmi otrok/bližnjih' napoveduje samooceno medijske pismenosti, medtem ko ostali tipi motivacij ne napovedujejo samoocenjene oziroma ocenjene medijske pismenosti. Prav tako so rezultati pokazali, da število ur dnevne uporabe družbenega omrežja Facebook ne vpliva na samoocenjeno oziroma ocenjeno medijsko pismenost, a da imajo tisti digitalni priseljenci, ki uporabljajo Facebook dve leti ali manj, nižjo samoocenjeno in ocenjeno medijsko pismenost kot tisti, ki ga uporabljajo več kot pet oziroma več kot deset let. Rezultati so pokazali tudi, da večina anketiranih digitalnih priseljencev ne naredi nič, ko naleti na objavo z vprašljivo kredibilnostjo, in da so precej previdni pri sprejemanju prošenj za prijateljstvo. Naši rezultati lahko služijo pri pripravi izobraževanj ali kot osnova za proučevanje medijske pismenosti oziroma proučevanje povezave med medijsko pismenostjo in drugimi družbenimi omrežji.
Ključne besede: medijska pismenost, družbena omrežja, Facebook, digitalni priseljenci
Objavljeno: 05.07.2021; Ogledov: 185; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

9.
Izbira knjig za bralno značko: primer za četrti razred
Ines Dobaj, 2021, magistrsko delo

Opis: Branje je dejavnost, s katero se ljudje srečujemo vsakodnevno, zato je potrebno krepiti bralno zmožnost posameznika, saj le ta omogoča aktivno sodelovanje v svetu. Možno jo je krepiti na več načinov. Ena izmed teh je tudi prostovoljna dejavnost bralna značka, s pomočjo katere smo izvedli raziskavo. V teoretičnem delu smo sprva opredelili branje in pojasnili, zakaj je za posameznika in za širšo družbo sploh pomembno. Opredelili smo tudi bralno motivacijo in bralno pismenost, ki sta ključni za kakovostno branje. V nadaljevanju smo se osredotočili na spodbujanje branja, tako s strani staršev kot učiteljev. Posebno pozornost smo namenili prostovoljni dejavnosti bralna značka. Na kratko smo opisali njen razvoj skozi leta in njene primarne cilje. Nekaj besed smo namenili priporočilnim seznamom, ki jih oblikujejo učitelji sami in služijo kot smernice učencem za branje kakovostnih mladinskih del. Na koncu smo navedli še kriterije, s pomočjo katerih lahko ocenjujemo primernost literarnih del. Prav ti so nam bili pri raziskavi v pomoč. Glavni del magistrske naloge zajema analizo primernosti prebranih knjig četrtošolcev v šolskem letu 2017/2018 in 2020/2021, kjer smo preučevali, ali so izbrane knjige primerne glede na starost učencev, vsebino, jezikovno razumevanje, obliko in dolžino. Analizirali smo prebrane naslove knjig obeh šolskih let.
Ključne besede: bralna značka, branje, bralna motivacija, bralna pismenost
Objavljeno: 24.05.2021; Ogledov: 223; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

10.
Pismenost o duševnem zdravju med študenti na Hrvaškem
Žana Brzuhalski, 2021, magistrsko delo

Opis: Pomanjkljivo znanje, stigma in diskriminacija so razlogi, zakaj težave v duševnem zdravju doživljamo drugače kot težave s telesnim zdravjem (Rickwood, Deane, Wilson in Ciarrochi, 2005). Zaradi tega, smo se v magistarski nalogi odločili raziskati stopnjo pismenosti o duševnem zdravju med populacijo študentov na Hrvaškem. Namen raziskave je bil ugotoviti stopnjo pismenosti o duševnem zdravju v povezavi z nekaterimi socio-demografskimi spremenljivkami, preverjali smo odnos med osamljenostjo in depresivnostjo v povezavi s pismenostjo o duševnem zdravju. V naši raziskavi je sodelovalo 317 oseb, ki študirajo na 21. univerzah na Hrvaškem. Povprečna starost udeležencev je bila 22,46 let. Za merjenje smo uporabili Lestvico pismenosti o duševnem zdravju, De Jong Gierveld lestvico emocionalne in socialne osamljenosti in WHO-5 index dobrega počutja. Ugotovili smo, da so študenti v določeni meri precenili svojo pismenost o duševnem zdravju, kar so potrdili rezultati. Ugotovili smo, da študenti nezdravstvenih študijskih smeri (Inženiring, Pravo in Ekonomija in management) slabše prepoznavajo duševne motnje, imajo pomanjkljivo znanje o iskanju informacij o duševnih motnjah in izražajo negativna stališča do iskanja pomoči. Potrdili smo, da je višja stopnja pismenosti o duševnem zdravju povezana z ženskim spolom, prisotnostjo izkušenj s težavami v duševnem zdravju in zdravstveno študijsko usmeritvijo.
Ključne besede: pismenost o duševnem zdravju, izkušnje, študenti, depresivnost, osamljenost
Objavljeno: 26.04.2021; Ogledov: 257; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (2,96 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici