Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Začne se z zgodovino, definicijo in uporabo forenzične lingvistike v Sloveniji. Nadaljevala sem s področji forenzične lingvistike. Sledi predstavitev forenzičnih pragmatike, analize diskurza ter sociolingvistike. Dotaknila sem se tudi podtem forenzične sociolingvistike, in sicer socialnih dejavnikov, s katerimi analiziramo pogovor, razlik v jeziku ter vpliva spola in duševnih motenj na pisanje. Nadaljevala sem s predstavitvijo psiholingvistike in njene podteme – razvoja in analize jezika – ter z orisom forenzične stilistike. Sledi kratka predstavitev grafologije in identifikacije avtorja pisnih dokumentov ter definicija, kaj je poslovilno pismo in kako je sestavljeno. Delo sem nadaljevala s primeri.
Ključne besede: diplomske naloge, lingvistika, forenzična lingvistika, forenzična psiholingvistika, analiza besedil, identifikacija avtorja, poslovilna pisma
Objavljeno v DKUM: 29.10.2018; Ogledov: 1419; Prenosov: 153
Celotno besedilo (988,78 KB)

Opis: Diplomsko delo obravnava detektivsko dejavnost, delo detektivov, odkrivanje pošiljateljev anonimnih pisem in uporabo grafološke analize v detektivski dejavnosti. Anonimna pisma so vsa pisma, ki jih pisci zaradi različnih razlogov niso podpisali ali pa so se podpisali z lažnim imenom. Osebe, ki pišejo takšna pisma imajo pogosto psihične motnje, ali pa so pisma napisali pod vplivom različnih substanc. Takšna pisma ponavadi nastanejo zaradi različnih zamer, ki se lahko gojijo dolga leta, zaradi ljubezenskih zadev, strasti, hudobije, sovraštva in pohlepa. Pojavljajo se v različnih oblikah, kot rokopis, tiskanje, risanje, elektronsko sporočilo, grafitno pisanje na objektih ali pa kot letaki. Z odkrivanjem pošiljateljev anonimnih pisem se ukvarjajo tudi detektivi. Njihovo delo je zanimivo, dinamično, pestro, raznoliko, naporno, dolgočasno, utrujajoče, odgovorno, zelo zahtevno in pa tudi nevarno. Potrebujejo tudi različna znanja in spretnosti za svoje delo. Da detektiv odkrije pošiljatelja anonimnega pisma je zelo pomembna preiskava pisave, podpisa, sloga in jezika. S takšno analizo pa se ukvarjajo grafologi. Detektivi imajo izdelan načrt za preiskovanje anonimnih pisem, ki pa ga je potrebno spreminjati in prilagajati saj se pisma razlikujejo med seboj. Detektivom bi pri preiskavi prav prišlo grafološko znanje ali pa boljše sodelovanje z grafologi. Saj se grafologija ukvarja s preučevanjem pisave in tako odkriva osebnostne značilnosti pisca, kar pa lahko detektivom pomaga zožiti krog osumljencev. Pošiljatelja anonimnega pisma je najbolje iskati v bližini žrtve, saj pisci ponavadi živijo v neposredni bližini žrtev ali pa pogosto zahajajo na tisti kraj. Oseba, ki je odposlala svoje prvo anonimno pismo, bo najverjetneje čez nekaj časa poslala še drugo, saj lahko nekaterim ljudem to postane strast in jih zasvoji.
Ključne besede: zasebno varovanje, detektivska dejavnost, detektivi, anonimna pisma, storilci, odkrivanje, grafologija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 16.11.2017; Ogledov: 2355; Prenosov: 209
Celotno besedilo (271,59 KB)

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali nenačrtovane ponovne sprejeme pri pacientih z multiplo sklerozo (MS). Cilj našega raziskovalnega dela je bil sestaviti model, ki bo pri napovedovanju nenačrtovanih ponovnih sprejemov uspešnejši od modelov, ki niso vezani na posamezno diagnozo. Pri pisanju teoretičnega dela naloge smo se opirali na strokovno literaturo o multipli sklerozi ter na raziskave o modelih za napovedovanje nenačrtovanih ponovnih sprejemov. Za empirični del naloge smo uporabili podatke iz podatkovne baze SID (State Inpatient Database) za Kalifornijo, ki je del skupine podatkovnih baz, razvitih v okviru projekta HCUP (Healthcare Cost and Utilization Project). Specializiran napovedni model, zgrajen na osnovi podatkov o pacientih z multiplo sklerozo, se je pri napovedovanju ponovnega sprejema bolnikov z MS v manj kot 30 dneh izkazal kot uspešnejši od globalnega modela, ki je bil zgrajen na osnovi podatkov o vseh pacientih ne glede na diagnozo. Povprečna AUC-vrednost specializiranega modela je znašala 0,708, kar je za 0,042 višje od povprečne AUC-vrednosti globalnega modela (AUC = 0,666). Prav tako smo pri specializiranem modelu zaznali višje povprečne vrednosti diagnostične natančnosti, senzitivnosti, specifičnosti in NPV. Dodaten prispevek specializiranega modela v primerjavi z globalnim modelom se kaže tudi v nižji Brierjevi oceni ter v manjšem številu uporabljenih vhodnih spremenljivk in posledično v manj kompleksnem modelu. Vse našteto govori v prid specializiranemu napovednemu modelu za paciente z MS, zato smo v naslednjem koraku temu modelu dodali še podatke o predhodnih hospitalizacijah in ugotovili, da vključitev zgodovinskih podatkov o hospitalizacijah prav tako pozitivno vpliva na napovedovanje nenačrtovanih ponovnih sprejemov. Za napovedovanje nenačrtovanih ponovnih sprejemov pri pacientih z MS je bolje uporabiti specializiran model kot splošnega. Rezultati magistrskega dela so primerni za nadaljnje proučevanje rehospitalizacij pri pacientih z MS.
Ključne besede: multipla skleroza, rehospitalizacija, bolnišnična odpustna pisma, napovedni model, Lasso regresija, ansambelske metode, odločitvena drevesa.
Objavljeno v DKUM: 01.09.2016; Ogledov: 2546; Prenosov: 219
Celotno besedilo (888,29 KB)

Opis: V svojem diplomskem delu sem se osredotočila na področje finančnih goljufij, ki temeljijo na nigerijski prevari. Širjenje svetovnega spleta in njihovih uporabnikov raste iz dneva v dan. Internet je za vedno spremenil način komunikacije in poslovanja. Če so pred desetletjem v poštne nabiralnike romala klasična nigerijska pisma, v katerih so goljufi prosili svoje potencialne žrtve za pomoč pri transakciji velikih vsot denarja, pa dan danes njihova iznajdljivost ne pozna meja. Na žrtve prežijo tako rekoč vsepovsod – na socialnih omrežjih, spletnih trgovinah in klepetalnicah. Naloga izhaja s področja, ki je širši javnosti še dokaj neznano. Večina ljudi prepozna klasične oblike kriminala, kot so trgovanje z drogo, orožjem, belim blagom itd. Še vedno pa ne prepoznajo spletnih goljufij, kamor spadajo tudi nigerijska goljufiva pisma, ki jim z vsakodnevno uporabo računalnika grozijo s slehernim klikom. V svoji nalogi sem predstavila pojem nigerijskih prevar, začetke in vrste le-teh. Prav tako sem predstavila značilnosti in primere nigerijskih prevar. V nadaljevanju sem preučila Slovensko zakonodajo. Glede na to, da so nigerijske prevare svetoven problem, ki tako na ravni posameznika, podjetja in države, letno povzroči veliko finančno škodo, sem se osredotočila predvsem na boj zoper nigerijske prevare. Prav tako sem opisala inštitucije, ki se borijo zoper le-te. Obravnavala sem tudi statistiko in trende prevar. Na podlagi tega sem podala ugotovitve. V nadaljevanju sem opisala posledice, ki prizadenejo tako posameznika in družbo. Na koncu naloge sem podala strnjen pregled, kako se zaščititi pred tovrstnimi prevarami.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, računalniška kriminaliteta, finančne goljufije, internet, nigerijske prevare, nigerijska pisma, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 30.07.2013; Ogledov: 1858; Prenosov: 253
Celotno besedilo (829,57 KB)

Opis: Večina sledi, ki jih forenzični strokovnjaki (izvedenci) najdejo pri preiskovanju varnostno zanimivih pisanj na papirni podlagi, so običajno zelo slabo vidne ali celo nevidne s prostim očesom. Za njihovo odkritje se v prvi vrsti uporablja svetlobne vire, kot je videospektralni primerjalnik, ki se uporablja pri preiskavah ponarejenih dokumentov, in metode elektrostatskega izzivanja latentnega besedila, za katere je značilno, da so nedestruktivne narave. V nadaljevanju pa se za odkritje prstnih sledi uporablja še preiskave destruktivne narave, kot so kemijski postopki izzivanja prstnih sledi z reagentoma ninhidrin in DFO. Vendar pa so pri varnostno zanimivih pisanjih lahko prisotne tudi biološke sledi sline, ki se jih ne preiskuje s temi metodami. Z vidika zagotavljanja integritete dokaza, to je preprečevanja njihove izgube ali uničenja, pa je izredno pomembno, da se preveri, ali prve metode, ki se običajno uporabljajo pri preiskavah teh materialov, omogočajo zaznavo tudi drugih sledi in ali lahko negativno vplivajo na nadaljnje preiskovanje. Vrstni red preiskav mora zato izhajati iz načel in potreb posameznih forenzičnih področij. V okviru diplomskega dela smo izvedli eksperiment, ki je potekal na Oddelku za preiskavo dokumentov in na Oddelku za daktiloskopijo v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju v Ljubljani. Eksperiment smo razdelili na dva dela, in sicer se je prvi del eksperimenta nanašal na preverjanje detekcije bioloških in daktiloskopskih sledi s tistimi optičnimi metodami, ki se uporabljajo pri preiskavi varnostno zanimivih pisanj. Drugi del eksperimenta pa je bil zasnovan tako, da smo z napravo ESDA najprej opravili elektrostatsko izzivanje latentnega besedila, zatem pa smo na prvi seriji vzorcev prstne sledi poskušali izzvati z ninhidrinom, na drugi seriji pa z DFO. Ugotavljali smo, ali ESDA vpliva na uspešnost daktiloskopskih metod. Hkrati smo preverjali, ali je mogoče med izzivanjem latentnega besedila z metodo ESDA zaznati tudi prisotnost bioloških sledi sline. S pomočjo eksperimenta smo ugotovili, da z nobeno od uporabljenih optičnih metod (videospektralni primerjalnik in forenzični svetlobni vir) nismo zaznali prstnih sledi, temveč samo sledi sline oziroma tekočin. Prav tako smo ugotovili, da uporaba metode ESDA ne vpliva na uspešnost izzivanja prstnih sledi, če za izzivanje uporabimo reagenta DFO in ninhidrin. Hkrati smo ugotovili, da z metodo ESDA zaznamo spremembe na papirju, ki jih povzročijo kapljice tekočine, med drugimi tudi slina. Te sledi lahko v nadaljevanju analiziramo še na prisotnost DNK.
Ključne besede: anonimna pisma, kriminalistično preiskovanje, forenzika, sledi, biološke sledi, prstne sledi, daktiloskopija, primeri, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.10.2012; Ogledov: 2530; Prenosov: 244
Celotno besedilo (1,76 MB)