| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 54
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Osnutek angleško-slovenskega tehničnega železničarskega slovarja
Anka Rojs, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen te diplome je sestaviti osnutek slovarja angleških terminov s področja železničarske tehnologije in njihovih ekvivalentnih izrazov v slovenskem jeziku. Teoretični okvir, ki je razdeljen na teoretični in praktični del, je služil kot osnova za poznejše praktično delo. V njem so predstavljeni tudi določeni vidiki leksikalnih odnosov, ki jih je treba upoštevati pri sestavljanju in urejanju slovarskih vnosov. Nadalje je bilo sestavljanje slovarja razdeljeno v več faz: zbiranje in obdelavo podatkov, urejanje vnosov in predstavitev. Pri izvedbi projekta so sodelovali tudi strokovnjaki, ki so prispevali informacije o pomenu besed in njihovih ustreznicah v ciljnem jeziku. Slovar vsebuje abecedni seznam tehničnih železničarskih izrazov; nekateri vnosi vsebujejo tudi enciklopedične podatke, kar omogoča tematsko razporeditev zadevnega področja. Ker je slovar obdelan v elektronski obliki, ga je mogoče nadgraditi.
Ključne besede: leksikografija, pisanje slovarjev, dvojezični slovar, tehnični slovar, tezaver, sistematična makrostruktura, terminologija, železničarstvo
Objavljeno: 08.06.2009; Ogledov: 3515; Prenosov: 396
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

3.
BESEDILA BOBA DYLANA V KONTEKSTU S POEZIJO IN Z GLASBO 20. ST.
Martina Komovec, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem skušala pesmi oziroma besedila znanega ameriškega sodobnega pisca besedil in pevca Boba Dylana postaviti v kontekst poezije in glasbe 20. stoletja in ga predstaviti ne le kot pevca, ampak tudi kot pesnika. Da bi to kar najbolje prikazala, sem nalogo razdelila na tri večje dele. V prvem delu je zajeto Dylanovo življenje in njegov pogled na pisanje pesmi in poezije. Tukaj je zaključek sledeč: Dylanova besedila, ki so polna metafor, vizualnih in drugih podob ter aluzij in prav tako ne skoparijo z edinstvenimi rimami, je mogoče enačiti s poezijo. Naslednje poglavje opisuje obdobja in avtorje, ki so vplivali na Dylanovo ustvarjanje. Glede na to, da je Bob Dylan avtor številnih pesmi in da so vplivi le teh zelo številčni, sem izpostavila le nekatere. V zadnjem delu sem se lotila konkretnih Dylanovih besedil pesmi. Protestne pesmi, balade in ljubezenske pesmi sem analizirala in primerjala z besedili drugih avtorjev. Ob vseh primerjavah in analizah sem prišla do zaključka, da bi Dylanova besedila lahko uporabili v šolah pri učenju angleške poezije ter poezijo tako učencem tudi približali.
Ključne besede: Bob Dylan, poezija, glasba, 20. stoletje, moderna poezija, pisanje besedil, protestne pesmi, balade, ljubezenske pesmi
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 3368; Prenosov: 287
.pdf Celotno besedilo (327,13 KB)

4.
SPREMLJANJE DOLOČENIH PODROČIJ PRI PISANJU NAREKA V PRVEM TRILETJU
Klavdija Padežnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V prvem triletju osnovne šole gredo učenci skozi fazo opismenjevanja. Opismenjevanje pomeni naučiti se brati in pisati. Pri pisanju imajo veliko vlogo vaje iz grafomotorike, s katerimi učenci pridobijo občutek za držanje pisala, orientacijo na pisalni podlagi in občutek za pisanje. Pri posamezniku se pri pisanju pojavijo različne težave, ki so lahko vezane na različna področja. V teoretičnem delu diplomske naloge sem predstavila opismenjevanje s poudarkom na pisanju. V empiričnem delu je sledila predstavitev napak, ki se pojavljajo pri pisanju nareka v drugem in tretjem razredu osnovne šole. Napake se navezujejo na področje prostorskega zaznavanja in vizualno motorične koordinacije, na področje slušnega razločevanja in razčlenjevanja, na področje neznanja in druge vrste napak. Napake so bile predstavljene v obliki tabel, na koncu pa je bila narejena grafična primerjava napak med spoloma.
Ključne besede: pisanje, opismenjevanje, narek, klasifikacija napak po Šaliju, grafomotorika, poslušanje
Objavljeno: 06.07.2009; Ogledov: 3717; Prenosov: 754
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

5.
UČENCI TRETJEGA RAZREDA PO PREDHODNEM ZGLEDU PIŠEJO KRAJŠE PREPROSTO BESEDILO
Polona Justin, 2009, diplomsko delo

Opis: Učiteljeva temeljna naloga v prvi triadi, pri pouku slovenskega jezika, je učence opismeniti. Prizadevajo si, da učenci čim bolje usvojijo bralno tehniko in da prebrano besedilo tudi razumejo. Prav tako pa je pomembna tudi učenčeva upovedovalna zmožnost. V svojem diplomskem delu sem poseben poudarek namenila razumevanju pri branju ter pisanju. Cilj moje raziskave je bil ugotoviti napredek v razumevanju prebranega besedila ter napredek v samostojnem pisanju krajšega besedila po predhodnem zgledu. V raziskavo sem vključila tretji razred. Uporabila sem eksperimentalno metodo. Med prvim in drugim preizkušanjem je minilo obdobje petih mesecev. Ugotovila sem, da so učenci napredovali pri razumevanju prebranega besedila, pri samostojnem pisanju krajšega besedila pa ne. V času, ki je pretekel, med prvim in drugim preizkušanjem, so učenci očitno pozabili, kaj vse mora opis živali vsebovati.
Ključne besede: Ključne besede: poslušanje, branje, pisanje, opismenjevanje, opis.
Objavljeno: 08.07.2009; Ogledov: 2171; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

6.
MNENJE VZGOJITELJIC IN UČITELJIC O OPISMENJEVANJU UČENCEV NA OSNOVNIH ŠOLAH V KOROŠKI REGIJI
Tonja Krevh, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen mojega dela je ugotoviti in predstaviti načine učenja branja in pisanja, ki se jih uporabljajo vzgojiteljice in učiteljice v prvi triadi devetletne osnovne šole. Zanimalo me je predvsem, kdo po mnenju učiteljic in vzgojiteljic največ prispeva k uspešnemu opismenjevanju otrok, katera dejavnost priprave na opismenjevanje je najučinkovitejša, kako učiteljice in vzgojiteljice motivirajo otroke in kako spodbujajo njihov interes za branje in pisanje, ter kako vpliva na mnenje vzgojiteljic in učiteljic njihova izobrazba. Želela sem tudi izvedeti, katere metode so po mnenju učiteljic in vzgojiteljic najprimernejše za poučevanje branja in pisanja, kako pogosto učiteljice oziroma vzgojiteljice berejo otrokom in kaj po mnenju učiteljic in vzgojiteljic zavira razvoj opismenjevanja oziroma kaj povzroča otroku največje težave pri opismenjevanju. Da bi prišla do rezultatov in ugotovitev, sem trenutno stanje preverila z vprašalnikom na osnovnih šolah po Koroškem. V raziskovalni vzorec so bile zajete vzgojiteljice prvih razredov in učiteljice prve triade dvaindvajsetih osnovnih šol Koroške regije. Rezultati ankete so odgovorili na vprašanja, ki so se mi zastavljala. Rezultati so pokazali, da po mnenju vzgojiteljic največ k uspešnemu opismenjevanju prispevata učiteljica in vzgojiteljica skupaj. Učiteljice pa menijo, da največ prispevajo starši. Vzgojiteljice menijo, da sta najpomembnejši dejavnosti priprave na opismenjevanje govorna ustvarjalnost in poslušanje. Učiteljice so podobnega mnenja, le da je po njihovem mnenju pomemben tudi sproščen govor. V odgovorih na vprašanje o motivaciji vzgojiteljice in učiteljice menijo, da je najbolje motivirati in spodbujati otrokov interes za branje in pisanje tako, da jim veliko pripoveduješ. Najučinkovitejša metoda za učenje branja in pisanja je po mnenju vzgojiteljic metoda igre, učiteljice pa menijo, da je najučinkovitejša metoda pripovedovanja. Raziskava je tudi pokazala, da vzgojiteljice berejo otrokom nekajkrat na teden, učiteljice pa vsak dan. Mnenja glede zaviranja razvoja opismenjevanja so bila s strani učiteljic in vzgojiteljic zelo podobna. Večina jih meni, da sta za to kriva nestimulativno okolje in slaba grafomotorika.
Ključne besede: Opismenjevanje, metode opismenjevanja, poslušanje, pisanje, branje
Objavljeno: 08.07.2009; Ogledov: 3229; Prenosov: 319
.pdf Celotno besedilo (399,20 KB)

7.
VPLIV PREDZNANJA NA ZAČETNO BRANJE IN PISANJE
Tadeja Forjan, 2009, diplomsko delo

Opis: Otroci se, z uvedbo devetletne osnovne šole, že precej zgodaj seznanijo z opismenjevanjem. V šoli razvijajo vse štiri komunikacijske sposobnosti, to so poslušanje, govorjenje, branje in pisanje, ki sem jih opisala v svojem teoretičnem delu. V prvem razredu predvsem poslušajo in govorijo, začnejo pa že raziskovati in spoznavati možnosti pisnega sporazumevanja. Učenci so med seboj zelo različni in od intelektualnih sposobnosti, motivacije in še mnogo drugih dejavnikov je odvisno, s kakšnim predznanjem vstopijo v drugi razred, kjer se začne sistematično opismenjevanje. Učiteljevo poznavanje učenčevega predznanja je pomembno, saj lahko tako individualizira pouk in spremlja napredek vsakega posameznika. V svojem empiričnem delu sem preverila predznanje učencev dveh drugih razredov na začetku šolskega leta in njihov napredek po nekaj mesecih. Individualni napredek učencev sem preverila s pisanjem po nareku in branjem neumetnostnega besedila z razumevanjem. Rezultate preverjanja predznanja, klasifikacije napak nareka in razumevanja prebranega besedila sem prikazala v tabelah. Obravnavala sem dva razreda, ki se bistveno ne razlikujeta, saj v obeh učitelja uporabljata analitično-sintetično metodo opismenjevanja. Kljub temu sem želela ugotoviti, če se razreda med sabo razlikujeta, zato sem na koncu z grafi prikazala še primerjavo med a in b razredom.
Ključne besede: opismenjevanje, predznanje, branje, razumevanje prebranega, pisanje, narek
Objavljeno: 01.10.2009; Ogledov: 2654; Prenosov: 408
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

8.
OPISMENJEVANJE NA DVOJEZIČNIH OSNOVNIH ŠOLAH V PREKMURJU
Petra Kavaš, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge Opismenjevanje na dvojezičnih osnovnih šolah v Prekmurju je bilo ugotoviti ali obstajajo razlike pri branju in pisanju v slovenščini glede na jezik, v katerem se učenci opismenjujejo. V raziskavo so bili vključeni vsi učenci drugih razredov dvojezičnih osnovnih šol v Prekmurju. Opismenjenost smo preverjali z dvema preizkusoma novembra 2008 in marca 2009 ter v raziskavo vključili iste učence. Tako smo ugotavljali tudi posameznikov napredek na področju branja in pisanja. Ugotovili smo, da pri opismenjevanju v slovenščini ne obstajajo bistvene razlike glede na jezik, v katerem se učenec opismenjuje. Ključni dejavnik za uspešnost imajo individualne sposobnosti učencev.
Ključne besede: opismenjevanje, branje, pisanje, dvojezičnost, jezik opismenjevanja, slovenščina, madžarščina
Objavljeno: 05.01.2010; Ogledov: 2194; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

9.
Smernice za kulturo radijskega govora (na primeru Radia Slovenija)
Natalija Sinkovič, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu preučujem jezik, govor in vloge govornih osebnosti na Radiu Slovenija. Radijska govorna osebnost je zapleten in večplastni člen med poslušalci in vsebino. Zahteva ogromno znanja, ki se ga ne da celovito naučiti v nobeni sorodni institucionalizirani ustanovi. Samo »lep glas« in obvladovanje pravorečja sta premalo, radijska govorna osebnost mora imeti še primerno barvo glasu, obvladati mora naglas slovenskega knjižnega jezika, vse segmente stavčne fonetike (intonacijo, register, ritem in hitrost govora, glasnost, členitev besedila), znati pravilno dihati, negovati svoj glas. Ko to temeljito obvlada, lahko svoj govorni nastop nadgradi z živostjo, energičnostjo, s prepričljivostjo. Radijski govorec mora biti ne le glasovno, ampak tudi strokovno usposobljen, široko razgledan ter čustveno, psihično uravnovešena osebnost — in predvsem v službi poslušalca. V raziskovalnem delu predstavljam način izobraževanja radijcev v Centru za kulturo govora. Posebna pozornost je namenjena tudi pisanju za radio; to se v marsičem razlikuje od pisanja za medije, ki jih ljudje prebirajo ali gledajo. Pisanje za uho zahteva temeljito poznavanje slovenskega knjižnega jezika, z veliko mero občutka za govorjeni jezik, z bogatim besednim zakladom, s smislom za ritem v stavku; stil pisanja pa mora biti prilagojen dejstvu, da je radijsko sporočilo enkratno in neponovljivo in ga poslušalci le slišijo.
Ključne besede: Ključne besede: radio, radijska govorna osebnost, napovedovalec, voditelj, »pisanje za uho«, Center za kulturo govora.
Objavljeno: 21.05.2010; Ogledov: 3138; Prenosov: 791 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (867,87 KB)

10.
PISNO VOŠČILO V 2. TRILETJU
Ivka Knežević, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Pisno voščilo v 2. triletju so v prvem delu predstavljena teoretična izhodišča, povezana s pisnim tvorjenjem neumetnostnega besedila — voščila. Zajema naslednja problemska področja: sporazumevanje, besedilo kot rezultat sporočanja ter opismenjevanje (branje in pisanje). V empiričnem delu ugotavljamo, kako uspešni so učenci dveh oddelkov petega razreda in enega oddelka četrtega razreda osnovne šole pri pisnem tvorjenju voščila. Pisne izdelke smo med seboj tudi primerjali in ugotovili, da so bili pri tvorjenju voščila najuspešnejši učenci skupine C, učenci skupine B pa nekoliko manj. Učenci skupine A so bili pri tvorjenju najmanj uspešni. Za diplomsko delo s tem naslovom sem se odločila predvsem zato, ker se v vsakdanjem življenju srečujemo z raznovrstnimi besedili, ki jih ne sprejemamo in ne tvorimo na enak način. Razvoj funkcionalne pismenosti je konstanten proces, ki omogoča, da pri tvorjenju besedil rabimo jezikovne oblike, ki jih zahteva delovanje v družbi, kar je pomembno za vsakega posameznika.
Ključne besede: Ključne besede: sporazumevanje, neumetnostno besedilo, opismenjevanje, branje, pisanje, voščilo
Objavljeno: 07.07.2010; Ogledov: 1772; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (10,37 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici