| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Pretvorba odpadne plastike v alternativna pogonska goriva
Maja Bagari, 2021, diplomsko delo

Opis: Sodobna družba teži k izboljšanju problematike plastičnih odpadkov, zato v veljavo vstopajo procesi za razgradnjo polimerov, katerih končne produkte lahko ponovno uporabimo ali energetsko izkoristimo. Eden takih je piroliza, s katero iz odpadne plastike pridobimo visoko kalorične produkte. To so: sintetični plini, trden karboniziran ostanek in tekoče pirolizno olje, ki predstavlja potencialno gorivo za motorje z notranjim zgorevanjem. Diplomska naloga zajema posodobitev že obstoječe pirolizne naprave v smeri, da ta omogoča izvedbo eksperimentov v zaščitni atmosferi. Na posodobljeni progi je izvedena piroliza dveh vrst odpadnih polimerov, pridobljeni tekoči produkti pa so podrobneje analizirani, z namenom ugotoviti njihovo uporabnost kot alternativno tekoče gorivo.
Ključne besede: odpadna plastika, piroliza, pirolizna olja, goriva
Objavljeno: 21.09.2021; Ogledov: 27; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

2.
Proučevanje ustreznih pristopov recikliranja tekstilnih odpadkov - piroliza in hidroliza
Nina Tratnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Velika tekstilna proizvodnja ima za posledico vse večjo akumulacijo tekstilnega odpada in zaskrbljujoče okoljske probleme. Prav zaradi omenjene problematike so zelo pomembne študije na področju recikliranja in ponovne uporabe tekstilnega odpada. Namen tega magistrskega dela je bil proučiti ustrezne pristope recikliranja odpadnih sintetičnih in naravnih vlaken. V magistrskem delu smo se osredotočili na terciarno kategorijo recikliranja odpadnega polietilen tereftalata (PET), celuloze, njune mešanice in volne. V prvem delu smo izvedli nevtralno in alkalno hidrolizo sintetičnih vlaken – obarvan ter neobarvan PET. V drugem delu pa smo preverili, ali je termična razgradnja – piroliza kot metoda recikliranja primerna tako za sintetična kot tudi za naravna vlakna. Ugotovili smo, da je za recikliranje odpadnih sintetičnih vlaken najprimernejša 30 minutna alkalna hidroliza, ki poteka pri 250 °C in 40 barih. Za naravna vlakna, kot sta celuloza in volna, pa je primernejša piroliza. Pri termični razgradnji celuloze smo dobili več tekočega produkta kot pri termični razgradnji volne.
Ključne besede: recikliranje, tekstilni odpadki, piroliza, hidroliza, razgradni produkti
Objavljeno: 11.11.2020; Ogledov: 202; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

3.
Katalitična piroliza polimernih odpadkov
Laura Berglez, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisana katalitična piroliza in njena primerjava med različnimi vzorci odpadne plastike. Pirolizo smo izvedli na nizko gostotnem polietilenu (LDPE), visoko gostotnem polietilenu (HDPE), polipropilenu (PP) in polistirenu (PS). Kot katalizator smo uporabili zeolit ZAP-USY. Naredili smo celotno primerjavo rezultatov, določili IR spektre tekočega produkta, naredili primerjavo kurilne vrednosti z dizelskim gorivom in izračunali energetsko razmerje celotnega procesa pirolize. Ugotovili smo, da največ olja dobimo pri pirolizi HDPE s katalizatorjem in pri PP, ko v reakcijsko komoro nismo dodali katalizatorja. Pri upoštevanju vseh izmerjenih parametrov in meritev, je za pirolizo najboljše uporabiti plastiko tipa HDPE.
Ključne besede: katalitična piroliza, odpadni polimeri, katalizator, sintetična goriva, IR spektri
Objavljeno: 15.09.2020; Ogledov: 146; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

4.
Primerjava pirolize in kemijskega recikliranja plastenk iz polietilen tereftalata
Jerneja Potočnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Količina odpadkov narašča na globalni ravni in eden od načinov reševanja te okoljske problematike je recikliranje. Polimer polietilen tereftalat (PET) ima možnosti ponovne uporabe, iz njega lahko pridobimo kakovostne sekundarne produkte. Z mehanskim, kemijskim ali termičnim recikliranjem vrnemo PET v gospodarstvo in mu tako podaljšamo življenjski cikel. S postopkom nevtralne hidrolize ga lahko kemijsko recikliramo, tako da pridobimo primarne snovi polimera PET, to sta tereftalna kislina in etilenglikol. Rešitev recikliranja PET je tudi termični postopek piroliza, ki je obetavna alternativa in ki pretvori polimer v ogljikovodike. S spreminjanjem pogojev pri postopkih recikliranja lahko vplivamo na vrsto in količino recikliranega produkta. Plastenke PET je možno reciklirati z manjšimi vplivi na okolje, vendar je z ekonomskega stališča dražje.
Ključne besede: recikliranje PET, nevtralna hidroliza, piroliza
Objavljeno: 15.07.2020; Ogledov: 317; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

5.
Izdelava gnojila iz odpadnega mulja
Lara Božek, 2020, magistrsko delo

Opis: Vsako leto se soočamo s porastom količine proizvedenih odpadkov, ki predstavljajo veliko obremenitev za naše okolje, če z njimi ne ravnamo pravilno. Med te proizvedene odpadke sodi tudi biomasa (e.g., odpadni mulji, odpadno perje, odpadne rastline, lesni sekanci etc.), ki pa ima številne priložnosti, kot recimo potencial za njeno ponovno pametno uporabo. Znano je namreč, da odpadna biomasa predstavlja trajen in obnovljiv vir surovine in energetsko varčni material (malo energije za njihovo pridelavo in predelavo), ter hkrati omogoča možnost recikliranja. Ena izmed ekoloških, hkrati tudi ekonomskih najbolj sprejemljivih rešitev, trajnostno zbiranje mulja, je njegova ponovna uporaba v poljedelstvu. Eden od najbolj sprejemljivih postopkov obdelave mulja, pri katerem dobimo stranske produkte, je piroliza. V tej magistrski nalogi smo s pomočjo pirolize iz odpadnega mulja dobili biooglje in dve frakciji, težkohlapno in lahkohlapno. Iz dobljenih produktov smo v podjetju Gorenje Surovina d.o.o. določili kalorično vrednost, vsebnost pepela in vlage. Rezultate meritev težkih kovin, PAH, CHN in hlapnih komponent v biooglju, smo dobili iz podjetja IKEMA d.o.o. Ob tem, so opravili eksperiment tako, da so posadili semena kreše v petrijevke ter v njih vstavili določeno koncentracijo biooglja in šote. V četrtem poglavju so prikazani rezultati iz katerih lahko potegnemo zaključek, da se dobljeno oglje v določenih koncentracijah lahko uporablja kot dodatek tlom. Zaradi svojih lastnosti se znatno izboljša kvaliteto in strukturo tal za boljšo rast rastlin, v našem primeru, kreše. Na osnovi rastnega in kalilnega testa smo dobili rezultate, ki smo jih analizirali v sledeče parametre: kaljivost (GR), dolžino korenine rastline (RLP), indeks dolžine korenine (IR) in Munoo – Liisa indeks vitalnosti (MLV) ob določeni koncentraciji biooglja in šote.
Ključne besede: odpadni mulj, piroliza, biooglje, frakcija, rastni in kalilni test
Objavljeno: 15.07.2020; Ogledov: 286; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (2,98 MB)

6.
Pridobivanje pogonskih goriv s pirolizo odpadne plastike
Petar Mekovec, 2020, magistrsko delo

Opis: Odpadna plastika ima višjo energijsko vrednost kot večina drugih odpadkov. Glavni razlog za to je nafta, ki je glavna surovina v procesu njene proizvodnje. Njena množična proizvodnja se meri v milijonih tonah in se uporablja v skoraj vseh sektorjih. Eden od načinov, na katerega bi se odpadna plastika lahko energetsko izkoristila, je piroliza. Piroliza je termo kemijski postopek brez prisotnosti kisika, pri katerem velike organske molekule razpadejo v majhne. Pri molekulah, ki vsebujejo zadostno količino vezanega kisika, lahko pride do oksidirajočih procesov. S pomočjo eksperimenta z različnimi vrstami odpadne plastike bom dokazal njihov potencial za pridobivanje pogonskih goriv s procesom pirolize. V sklopu magistrskega dela sem izdelal pirolizni reaktor, ki ga bom uporabil za pridelavo goriv iz odpadne plastike. Namen je, da se pri enakih pogojih izvede postopek pirolize različne plastike in se preuči, kolikšen masni delež plastike se lahko v procesu pirolize pretvori v potencialno gorivo.
Ključne besede: piroliza, odpadna plastika, gorivo, reaktor
Objavljeno: 30.06.2020; Ogledov: 387; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (3,65 MB)

7.
Primerjava parametrov za pirolizo polimernih materialov
Maša Ahej, 2019, diplomsko delo

Opis: Kaj storiti z odpadki umetnih polimernih gradiv je danes velik izziv za sodobnega človeka, saj se merijo v tonah in predstavljajo veliko nevarnost za okolje. Z njihovim nepravilnim ravnanjem pa prav tako zavržemo pomemben energetski vir. Energetska izraba polimernih gradiv je možna, zaradi njihove kemijske sestave. Postopek pirolize je primeren in se v manjšem deležu že izvaja, za pretvorbo nekoristnih in škodljivih odpadkov v gorivo primerljivo konvencionalnim. Diplomsko delo vsebuje izvedbo pilotne naprave za pirolizo in eksperimentalni preizkus s tremi različnimi tipi polimernih gradiv. Opisani in med seboj primerjani so najpomembnejši parametri pirolize.
Ključne besede: umetna polimerna gradiva, piroliza, primerjava parametrov, gorivo
Objavljeno: 26.09.2019; Ogledov: 479; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

8.
Termična obdelava odpadnega blata s čistilne naprave s torefikacijo in pirolizo
Nastja Habjanič, 2019, magistrsko delo

Opis: Količina odpadnega blata po svetu se povečuje, saj se vedno več odpadnih voda zbira v kanalizaciji in nato obdeluje na vedno večjem številu komunalnih čistilnih naprav. Odstranjevanje odpadnega blata, predstavlja komunalnim podjetjem veliko finančno breme. Izziv s katerim se spoprijemajo strokovnjaki, je najti stroškovno učinkovite in inovativne rešitve, ki se bodo odzivale na okoljske in zakonodajne pritiske. Odvečno biološko blato komunalnih čistilnih naprav za čiščenje odpadnih vod predstavlja pomemben tok komunalnih odpadkov. V Sloveniji nastane dnevno preko 60 ton oziroma letno 20.000 ton suhe snovi. Tak odpadek ima v seznamu odpadkov klasifikacijsko številko 19 08 05 in je nenevaren, saj vsebnost potencialnih okoljsko kritičnih komponent ne presega mejnih vrednosti. Z magistrsko nalogo smo se lotili obdelave odpadnega blata iz komunalne in industrijske čistilne naprave. Pri tem so naši vzorci bili že predhodno obdelani z dehidracijo. Vzorce smo nato sušili do konstantne mase. Sledila je termična obdelava s procesom torefikacije; pirolizo, izveden je bil še razklop z zlatotopko, da smo preverili kakšna je vsebnost težkih kovin. Na koncu smo izdelali pelet z vezivom iz žagovine in ga žarili pri različnih temperaturah, da bi ugotovili pri kateri temperaturi pepel steče.
Ključne besede: odpadno blato, torefikacija, piroliza, Aqua regia
Objavljeno: 23.09.2019; Ogledov: 771; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

9.
IZDELAVA VEZIVA ZA ASFALT - BITUMNA IZ OBNOVLJIVIH VIROV S POMOČJO PIROLIZE NA LABORATORIJSKI NAPRAVI
Borut Rožman, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo preverili možnost pridobivanja bitumenskih komponent iz lesa, s pomočjo metode pirolize v tekoči fazi. Eksperimente smo izvajali v visokotemperaturnem šaržnem mešalnem reaktorju s prekinjevalci toka. Na izhodu smo zbirali vodni in oljni destilat. Plinske produkte smo speljali na baklo. Vzorce reaktorskega ostanka smo ekstrahirali s toluenom. Predlagali smo teoretičen model piroliznega razpada lesa v tekoči fazi. Model predpostavlja nereaktivno tekočo fazo in umešanje oziroma dispergiranje lesnega ostanka v tekoči fazi. Model predvideva nastanek zgolj optimalnih produktov, glede na tendenci; ohraniti čim večji delež ogljika in vodika ter čim nižji delež kisika v lesnem ostanku. Po modelu lahko iz lesa, ob optimalnem poteku pirolize v tekoči fazi, pridobimo 46 % bitumenskih komponent, 0 % oljne frakcije, 30 % vodne frakcije in 24 % plinske frakcije. Z eksperimenti smo preverjali vpliv maksimalne temperature procesa na potek pirolize lesa. Med raziskavami smo, pri maksimalni temperaturi 288 °C, iz lesa izločili 8 % oljne frakcije, 25 % vodne frakcije in 18 % plinske frakcije. Sklepamo, da smo v lesnem ostanku bistveno znižali delež kisika, saj so rezultati blizu optimalnim vrednostim iz modela. Pri tej temperaturi se lesni ostanek ne umeša v tekočo fazo. V reaktorskem ostanku so ostali večji kosi z lesno strukturo. Pri analizi s toluenom smo ugotovili, da precejeni reaktorski ostanek vsebuje približno enak delež netopnih snovi kot tekoča faza. Z višanjem maksimalne temperature pirolize, lesna struktura vedno bolj razpada. Pri 381 °C pridemo do umešanja lesnega ostanka v tekoči fazi. Trdni vzorci reaktorskega ostanka so krhki in nehomogeni. Vzorec smo raztopili s toluenom in raztopino filtrirali. Na filtrirnem ostanku so se nabrali ogleni produkti. Lesni produkti v reaktorskem ostanku verjetno delujejo kot polnilo in ne kot sestavina tekoče bitumenske faze. S pirolizo lesa, v gumenem destilatu kot tekoči fazi, nam je uspelo že pri 288 °C znižati delež kisika v reaktorski zmesi. Pri tej temperaturi nam ni uspelo doseči prehajanja ligninskega dela lesa v tekočo fazo, hkrati v precejenem reaktorskem ostanku ni povečanja oglenih produktov. Z zviševanjem temperature lesni ostanek ogleni (presnavlja se v ogljik), raje kot se raztaplja oziroma dispergira v tekoči fazi. Z zviševanjem maksimalne temperature pirolize, dosežemo umešanje lesnega ostanka. Toda umešani ogleneli produkti verjetno nimajo adhezivnih lastnosti zaželenih v bitumnu. Predvidevamo da produkti pirolize v bitumnu delujejo kot polnilo in niso najbolj primerni za njegovo izdelavo. V delu smo ugotovili potreben potek procesa pirolize glede na vrsto komponente bitumna, ki jo želimo pridobivati.
Ključne besede: piroliza v tekoči fazi, les, bitumen
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 1040; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (3,16 MB)

10.
Zniževanje ogljičnega odtisa substratov z uporabo biooglja kot nadomestka dela šote
Tina Novak, 2016, diplomsko delo

Opis: Šota je danes ena izmed glavnih sestavin rastnih substratov, zaradi njenih dobrih lastnostih, kot so zračnost, nizka nasipna teža in dobra sposobnost zadrževanja vode. Šota praktično ne vsebuje nič hranil, zato se jih dodaja v glavnem v obliki mineralnih gnojil. Za profesionalne vrtnarje je to prednost, saj lahko tako natančno kontrolirajo vsebnost hranil in načrtujejo dognojevanje. Seveda pa je iz naravnega in okolijskega vidika to slaba novica. Šota ima visok ogljični odtis in ima zelo dolgotrajen proces samo obnove. Zato smo v mojem diplomskem delu, na osnovi poskusa ugotavljali, ali je aktivirano biooglje primerno, da nadomesti del šote v rastnih substratih. Aktivirano biooglje ima namreč negativni ogljični odtis, saj deluje kot ponor ogljika. Pred začetkom poskusa, ki smo ga izvajali v dveh delih na ječmenu in kitajskem zelju, smo biooglje aktivirali, pripravili 25 različnih receptur za substrate, ki so bile mešanica različnih vsebnosti šote, aktiviranega biooglja ter komposta. Izvedli smo 3 ponovitve in opazovali, kako sta se ječmen in kitajsko zelje odzivala na pripravljene substrate. Za drugi del poskusa, smo izbrali 13 najboljših substratov, na podlagi rezultatov pripravili nove recepture in izvedli 6 ponovitev poskusov. Pri drugem delu poskusa smo izbrali tri poskusne rastlinske vrste: ječmen, kitajsko zelje in mačehe ter spremljali, kako se odzivajo na naše substrate, mačeham smo na vsaka dva tedna merili njihovo višino, premer, število listov ter število cvetov. Rezultati naših poskusov kažejo, da aktivirano biooglje lahko nadomesti šoto v 30-ih %-ih, in da z uporabo aktiviranega biooglja bistveno doprinesemo k zmanjšanju krčenja šotišč in ogljičnega odtisa.
Ključne besede: šota, biooglje, rastni substrat, izboljševalci tal, piroliza, mačehe, ph vrednost, električna prevodnost, sposobnost zadrževanja vode, nasipna teža
Objavljeno: 28.09.2016; Ogledov: 1047; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici