SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
FENOMEN ORANŽNE BARVE IN LIKOVNA ARTIKULACIJA
Martina Štravs, 2010, diplomsko delo

Opis: V zgodovini barvne teorije so si številni raziskovalci prizadevali, da bi barve razvrstili po sistemu, ki bi omogočal njihovo označevanje. Diplomskon delo z naslovom Fenomen oranžne barve in likovna artikulacija je poglobljeno delo o barvi, oranžni barvi in fenomenu medsebojnega delovanja in vplivanja dveh ali več barv. Diplomsko delo je razdeljeno na uvodni del, kjer predstavim svetlobo kot začetek vsega. Sledijo značilnosti oranžne barve, kjer pišem o fizikalnih, fizioloških, psiholoških učinkih oranžne barve. Nadaljujem z oranžno barvo v likovni teoriji, kakšne so lastnosti oranžne barve in kako se le-ta na različnih barvnih podlagah spreminja. Poleg analiziranja barv so navedeni tudi primeri reprodukcij različnih likovnih kompozicij. Umetniki, ki so uporabljali oranžno barvo, so nato obravnavani v novem poglavju. V zaključnem delu je predstavljena moja likovna izkušnja z oranžno barvo. Ustvarila sem sliko ob poslušanju skladbe skladatelja Alda Kumarja, Strastra in tako tudi poimenovala diptih, saj je njena barva oranžna.
Ključne besede: likovna umetnost, svetloba, barva, oranžna barva, simbolika oranžne barve, pigmenti.
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 2489; Prenosov: 160
.pdf Polno besedilo (3,33 MB)

5.
Časovno spremljanje vsebnosti fotosinteznih pigmentov pri vzgoji potaknjencev mnogocvetnih pelargonij
Nataša Škurnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Potaknjenci so po odstranitvi od matične rastline zaradi slabšega privzema vode in hranilnih snovi podvrženi fiziološkemu stresu, ki se odraža v manjši prevodnosti listnih rež, nižjem vodnem potencialu in zmanjšani vsebnosti klorofila. Glavne težave pri razmnoževanju s potaknjenci so slabša sposobnost koreninjenja in senescenca listov. V diplomskem delu nas je zanimal vpliv izvlečka rjavih alg Ecklonia maxima (Kelpak, KelpProduct) na fotosintezne pigmente v listih potaknjencev visečih pelargonij (Pelargonium peltatum (L.) L'Hérit ex Aiton 'Ville de Paris Red') od podtikanja rastlin do faze tržne zrelosti, ki smo jih določili s spektrofotometrično in HPLC metodo. Med poskusom smo potaknjencem talno aplicirali 0,5 %, 1 % in 2 % vodno raztopino Kelpaka v dveh terminih: pred potikanjem v gojitvene plošče ter pred sajenjem v lončke. Liste potaknjencev smo vzorčili štirikrat. Z biokemičnimi analizami smo določili signifikantno povišanje vsebnosti klorofila a (za 166 %) in klorofila b (za 79 %) v tretjem vzorčnem terminu pri tretiranju pelargonij z 2 % koncentracijo Kelpaka. Na akumulacijo luteina v listih sta značilno vplivali 1 % in 2 % vodna raztopina Kelpaka pri vzorcih tretjega in četrtega termina. Vsebnost -karotena se je v pelargonijah znatno povišala v tretjem terminu pri vseh dodanih koncentracijah Kelpaka ter v četrtem terminu pri 2 % koncentraciji Kelpaka. Iz rezultatov je razvidno, da se signifikantno povišane vsebnosti fotosinteznih pigmentov odražajo predvsem v tretjem vzorčnem terminu, pri dodani 1 % in 2 % koncentraciji Kelpaka kot tudi ob fazi tržne zrelosti pelargonij, kar potrjuje dolgoročni učinek Kelpaka na rast in razvoj potaknjencev.
Ključne besede: Ključne besede: Ecklonia maxima, fotosintezni pigmenti, HPLC, Kelpak, Pelargonium peltatum (L.) L'Hérit. 'Ville de Paris Red', spektrofotometrična metoda.
Objavljeno: 11.10.2011; Ogledov: 1158; Prenosov: 131
.pdf Polno besedilo (583,33 KB)

6.
Določanje fotosinteznih pigmentov v listih verben po spektrofotometrični in HPLC metodi
Maja Vrhnjak, 2011, diplomsko delo

Opis: V prvem sklopu diplomskega dela smo pri določevanju fotosinteznih pigmentov ocenili primerljivost rezultatov dobljenih s spektrofotometrično metodo in tekočinsko kromatografijo (HPLC). S spektrofotometrično metodo smo določili višje vsebnosti fotosinteznih pigmentov. V drugem sklopu poskusa smo preverjali vpliv tretiranja z izvlečkom rjavih alg Ecklonia maxima Kelpak (Kelp products) na vsebnost fotosinteznih pigmentov v potaknjencih verben (Verbena hybrida 'Ipanema blue'). Namen diplomske naloge je bil spremljati dinamiko odziva pigmentov na tretiranje s Kelpakom. Rastline smo v časovnem razmiku treh tednov dvakrat talno tretirali z vodno raztopino Kelpaka (0 %, 0,5 %, 1 % in 2 %). V drugem terminu vzorčenja so imele rastline tretirane z 1 % vodno raztopino Kelpaka, v primerjavi s kontrolo, 14 % nižjo vsebnost klorofila a in 25 % nižjo vsebnost karotenoidov. Na vsebnost fotosinteznih barvil v potaknjencih verben je najugodnejše vplivalo drugo tretiranje s Kelpakom (tretji termin vzorčenja). Vsebnost vseh obravnavanih fotosinteznih barvil je, v primerjavi s kontrolo, v tem terminu najbolj narasla pri tretiranju z 1 % in 2 % vodno raztopino Kelpaka. V zadnjem vzorčnem terminu smo povišano vsebnost fotosinteznih pigmentov določili v vseh tretiranih vzorcih. Na podlagi rezultatov poskusa lahko zaključimo, da je imelo tretiranje z 1,0 % in 2,0 % vodno raztopino Kelpaka pozitiven učinek na vsebnost in razmerja posameznih fotosinteznih pigmentov.
Ključne besede: Ecklonia maxima, fotosintezni pigmenti, HPLC, Kelpak, spektrofotometrična metoda
Objavljeno: 11.10.2011; Ogledov: 927; Prenosov: 185
.pdf Polno besedilo (797,58 KB)

7.
Industrijsko uporabni organski polimerni spektralno selektivni premazi za sončne toplotne zbiralnike
Miha Steinbücher, 2015, doktorska disertacija

Opis: Sončna toplotna energija se v južni Evropi in Sredozemlju kaže kot najbolj sprejemljiv vir obnovljive energije. Za njeno množično uporabo je potrebno razviti visoko zmogljive, trajne in cenovno ugodne materiale. To delo obravnava organske polimerne premaze, namenjene sončnim toplotnim zbiralnikom, ki izpolnjujejo zgoraj naštete pogoje. Črne od debeline odvisno spektralno selektivne premaze (thickness sensitive spectrally selective (TSSS)) in od debeline neodvisno spektralno selektivne premaze (thickness insensitive spectrally selective (TISS)) smo zasnovali na tehnologiji silanskega oplaščenja anorganskih pigmentov. Razvili in optimizirali smo TSSS premaz, ki izpolnjuje vse zastavljene zahteve in ga je mogoče nanašati z uveljavljenimi industrijskimi metodami nanosa premazov. Njegovo trajnost je potrdil neodvisni zunanji laboratorij. Povezali smo površinske lastnosti utrjenega filma premaza z njegovo selektivnostjo in tako nadgradili predhodno vedenje o spektralno selektivnih premazih. Optimizirali smo črne in barvne TISS premaze. Pokazali smo povezavo med kemizmom poliola v poliuretanskih spektralno selektivnih premazih in njihovo selektivnostjo. V TISS premazih smo kot prvi uporabili organske pigmente za dosego višje barvne jakosti. Razvili smo fluoropolimerne TSSS premaze. Fluoropoliuretanski TSSS premazi so zaradi visoke selektivnosti in nižje temperaturne odpornosti primerni le za nišne aplikacije, kot so fasadni sončni toplotni sprejemniki. V te namene smo, spet kot prvi z uporabo organskih pigmentov v TSSS premazih, razvili visoko zmogljive modre premaze. Pokazali smo možnost razvoja termoplastičnih fluoropolimernih TSSS premazov. Z uporabo silansko oplaščenih črnih in organskih modrih pigmentov ter posledično optimizacijo faktorja polnjenja premaza smo razvili visoko zmogljive in trajne modre silikonpoliestrske TSSS premaze. Razviti premazi, ki so primerni za industrijsko uporabo, omogočajo izdelavo cenovno ugodnih, zmogljivih in trajnih sončnih toplotnih zbiralnikov. Znanje, pridobljeno pri njihovem razvoju, pa omogoča razlago predhodno neznanih ali nepojasnjenih lastnosti spektralno selektivnih premazov.
Ključne besede: Spektralna selektivnost, Premaz, Pigmenti, Veziva, Sončni toplotni zbiralnik, Toplotne tehnologije
Objavljeno: 15.07.2015; Ogledov: 505; Prenosov: 101
.pdf Polno besedilo (13,14 MB)

8.
9.
10.
ANALIZE LASTNOSTI NANOSA TISKARSKIH BARV
Simona Brežnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil v delavniškem okolju testirati oprijem različnih tiskarskih barv na različne papirje. Prav tako smo testirali tisk ene barve preko druge barve, kar lahko oteži tisk, saj prvi nanos barve zapre pore papirja in s tem preprečuje dobro vpijanje drugega sloja barve. Izdelali smo posebne matrice (plošče) in izbrali tri različne vrste papirja. Testno formo ali obliko smo sestavili iz štirih polj, v katerih se ponavljajo isti grafični elementi, razlika je le v papirju na katerega smo tiskali in v barvi ter v načinu tiskanja. Tiskali smo po 40 odtisov na vse vrste papirja, skupaj 120 listov. Izvedli smo vizualni pregled z lupo in ocenili kvaliteto. V naslednji fazi smo izvedli destruktivne teste kvalitete tiska, kot so test suhosti barve in test oprijema barve. Naš namen je bil, ugotoviti kateri papir je najbolj primeren za uporabo pri pretisku ene barve čez drugo.
Ključne besede: pretisk, ofset barva, pigmenti
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 205; Prenosov: 13
.pdf Polno besedilo (12,54 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici