1. Pomen fotosinteznih pigmentov in antioksidantov v solati pri obrambi pred polži : magistrsko deloTimotej Gabriel Horvat, 2025, magistrsko delo Opis: Solata (Lactuca sativa L.) sodi med gospodarsko pomembnejše zelenjadnice, njeno pridelavo ogrožajo številni rastlinojedi škodljivci, med katerimi so tudi polži. Cilj magistrskega dela je bil raziskati odziv antioksidativnega sistema solate na oksidativni stres, ki nastane ob napadu dveh različnih vrst polžev. Askorbatno-glutationski cikel in ksantofilni cikel predstavljata ključna antioksidativna mehanizma v rastlinah, spremembe v vsebnosti njunih komponent (askorbat, glutation in fotosintezni pigmenti) lahko služijo kot pokazatelji nivoja oksidativnega stresa. V poskusu smo rastline v kontroliranih pogojih rastlinjaka ločeno izpostavili dvema vrstama polžev mrežasti slinar (Deroceras reticulatum) in španski lazar (Arion vulgaris), pri čemer smo spremljali spremembe v vsebnosti askorbata, glutationa ter fotosinteznih pigmentov v primerjavi s kontrolno skupino. Napad polžev je povzročil pomembne, statistično značilno različne spremembe v vsebnostih antioksidantov. Napad lazarja je povzročil povečanje vsebnosti glutationa in askorbata v listih ter njuno zmanjšanje v koreninah, medtem ko je napad slinarja povzročil zmanjšanje vsebnosti obeh antioksidantov tako v listih kot v koreninah. Spremembe so bile vidne tudi pri fotosinteznih pigmentih – povečala se je vsebnost skupnih karotenoidov, anteraksantina in zeaksantina, zmanjšala pa vsebnost skupnih klorofilov in violaksantina. Rezultati kažejo, da napad polžev sproži aktivacijo antioksidativnih mehanizmov, kar prispeva k boljšemu razumevanju sistemske obrambne prilagoditve rastlin ob napadu rastlinojedih škodljivcev.
Ključne besede: solata (Lactuca sativa L.), mrežasti slinar (Deroceras reticulatum), španski lazar (Arion vulgaris), fotosintezni pigmenti, antioksidanti
Objavljeno v DKUM: 09.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
 Celotno besedilo (1,45 MB) |
2. Ekstrakcija β-karotena in fukoksantina iz morskih alg : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeGal Korda, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na optimizacijo superkritične ekstrakcije β-karotena in fukoksantina iz alg, s predhodno obdelavo teh z ionsko tekočino holin lizinat. Tako β-karoten kot fukoksantin, sta pomembna karotenoida z velikim potencialom v farmacevtski in prehrambni industriji. Parametra, na podlagi katerih smo pripravili eksperimentalni načrt, sta bila tlak in temperatura, kjer smo z njuno variacijo optimizirali vsebnost fukoksantina in β-karotena v ekstraktih. V primerjavi z drugimi metodami, je bila vsebnost v ekstraktih večja z uporabo superkritične ekstrakcije. Optimalni pogoji te metode so bili 350 bar in 50 °C, kjer je bila vsebnost fukoksantina 31,34 mg Fx/g ekstrakta, vsebnost β-karotena pa <1 mg Bc/g ekstrakta. Tudi v vseh ostalih ekstraktih nismo zaznali β-karotena nad mejo detekcije. Dobljene rezultate smo nato primerjali z drugimi študijami, s katerimi smo ugotovili, da pred obdelava z ionsko tekočino holin lizinat minimalno pripomore k učinku na količino ekstrahiranega fukoksantina ali β-karotena. Ti so nam prav tako pokazali, da je superkritična ekstrakcija s pred obdelavo z ionsko tekočino, učinkovitejša od vroče maceracije in Soxhletove ekstrakcije.
Ključne besede: fukoksantin, β-karoten, superkritična ekstrakcija, pigmenti, izolacija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 44
Celotno besedilo (2,09 MB) |
3. Karakterizacija aktivnih betalainov v ekstraktih rdeče pese : magistrsko deloDavid Hvalec, 2022, magistrsko delo Opis: V zadnjih letih je rdeča pesa deležna vse večjega zanimanja kot bogat vir bioaktivnih spojin, zlasti barvil, med katerimi prevladujejo betalaini. Betalaini imajo velik potencial kot funkcionalna živilska sestavina in se uporablja v prehrambeni in farmacevtski industriji zaradi svojih raznolikih učinkov na krepitev zdravja. Betalaini so naravni pigmenti, ki vključujejo predvsem rumeno-oranžne betaksantine ali rdeče-vijolične betacianine.
Ekstrakte smo pridobili z uporabo klasičnih konvencionalnih ekstrakcij in ultrazvočne ekstrakcije. Pri tem pa uporabljali različna organska topila: metanol, etanol in vodo. Izvedli smo tudi superkritično ekstrakcijo. Sledile so kemijske analize s pomočjo spektrofotometričnih metod. Ekstraktom smo določali vsebnosti totalnih fenolov in betalainov. Antioksidativno aktivnost pa smo določali s spektrofotometrično metodo z 1,1-difenil-2-pikrilhidrazinom (DPPH). Izvedli pa smo tudi kvalitativno določanje betacianinov z uporabo HCl in NaOH. V zadnjem delu smo izvedli mikronizacijo polikaprolaktona z procesom PGSS™. Za formulacijo ekstrakta v praškasti obliki smo uporabili visokotlačno tehniko z uporabo superkritičnega CO2.
Najvišji izkoristek ekstrakcije smo dobili pri hladni maceraciji in mešanico metanol-voda (8:2). Najvišjo antioksidativno aktivnost sta pokazala ekstrakta, pridobljena s toplo maceracijo in vodo (55,26 %) ter ultrazvočno ekstrakcijo in 50 % etanolom (53,9 %). Najvišjo vsebnost totalnih fenolov je pokazal ekstrakt, pridobljen s toplo maceracijo in mešanico topil metanol-voda (3:7) (19,98 mg/g). Najvišjo vsebnost skupnih betalainov pa je pokazal ekstrakt, pridobljen s hladno maceracijo in mešanico topil metanol-voda (5:5) (288,41 mg/100 g). Izvedli smo mikronizacijo polikaprolaktona pri 180 bar in 80 °C. Pri formulaciji ekstrakta s supekritično mikronizacijo pa nam je uspelo dobiti fin rdeč prah.
Ključne besede: ekstrakcija, izolacija, pigmenti, antioksidanti, fenolne spojine
Objavljeno v DKUM: 30.09.2022; Ogledov: 651; Prenosov: 3
Celotno besedilo (6,94 MB) |
4. Uporabnost različnih virov naravnih pigmentov pri pripravi soka iz jabolkSanja Leskovar, 2017, magistrsko delo/naloga Opis: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru smo preverjali potencialno sprejemljivost jabolčnih sokov z dodatkom naravnih barvil pri potrošnikih. Poskus je zajemal 16 vzorcev, ki so se med seboj razlikovali po viru (sok aronije, črnega bezga, bezgovega medvrstnega križanca ter kombinacija soka aronije in bezgovega medvrstnega križanca) in odmerku naravnega barvila (5, 10, 15 oz. 20 %). Izvedli smo klasično kemijsko analizo parametrov kakovosti (topna suha snov, skupne titracijske kisline) in izmerili barvo sokov. Senzorično ocenjevanje je temeljilo na oceni všečnosti barve, vonja, okusa ter skupne ocene posameznih vzorcev sokov s pomočjo hedonske lestvice. Rezultati so pokazali, da vir pigmenta statistično značilno vpliva na ocene všečnosti vseh spremljanih parametrov, medtem ko odmerek barvila statistično značilno vpliva na oceno všečnosti barve, okusa in na skupno oceno vzorca. Pri senzoričnem ocenjevanju sta najvišjo skupno oceno prejela vzorca z dodatkom soka iz aronije (10 % odmerek) in sok z dodatkom soka iz kombinacije aronije in bezgovega medvrstnega križanca (10 % odmerek). Najslabše ocenjen je bil sok z dodatkom črnega bezga (20 % odmerek).
Ključne besede: naravni pigmenti, jabolčni sok, aronija, bezeg, senzorična ocena
Objavljeno v DKUM: 21.12.2017; Ogledov: 1538; Prenosov: 168
Celotno besedilo (1,66 MB) |
5. Vpliv svinca in selena na ozkolistni koščec (Berula erecta Huds.) v in vitro pogojihTadeja Rižnik, 2017, magistrsko delo Opis: Veliko območij v Sloveniji in na Zemlji je močno onesnaženih s svincem (Pb). Za reševanje težav, povezanih s Pb je dobro poznati, katere rastline so sposobne rasti na tovrstnih območjih in ali so primerne za fitoremediacijo onesnaženih tal. Selen naj bi imel nekatere pozitivne učinke na rastline. Vpliv svinca in interakcije svinca ter selena na rast in razvoj makrofita vrste Berula erecta smo spremljali glede na spremembo rastnih parametrov, fotokemično učinkovitost PS II, vsebnost fotosintetskih pigmentov, antocianov, vsebnost težkih kovin v tkivih in vsebnost glutationa ter cisteina v tkivih rastlin. Rastline so rastle v Murashige in Skoog mediju z dodanimi raztopinami 10 mg Pb L-1 in 50 mg Pb L-1 (Pb dodan v obliki Pb(NO3)2), kot tudi 10 mg Pb L-¹ v interakciji z 0,1 mg Se L-¹ in 50 mg Pb L-¹ v interakciji z 0,1 mg Se L-¹ (Se dodan v obliki Na2SeO3). Dodatek Pb zaviralno deluje na rast rastline v višino in na rast korenin, vzpodbuja pa rast stolonov in brstov. Pri kombinaciji svinca in selena je bilo opaziti podobne trende. S podaljševanjem časa izpostavljenosti so se na rastlinah pokazali vse bolj negativni učinki Pb, je pa opazno izboljšanje fitnesa rastline ob dodatku selena glede na nekatere parametre (vsebnost fotosinteznih pigmentov, antocianov).
Ključne besede: Svinec, selen, Berula erecta, rastni parametri, fotokemična učinkovitost, pigmenti.
Objavljeno v DKUM: 16.08.2017; Ogledov: 1743; Prenosov: 248
Celotno besedilo (1,32 MB) |
6. ANALIZE LASTNOSTI NANOSA TISKARSKIH BARVSimona Brežnik, 2016, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je bil v delavniškem okolju testirati oprijem različnih tiskarskih barv na različne papirje. Prav tako smo testirali tisk ene barve preko druge barve, kar lahko oteži tisk, saj prvi nanos barve zapre pore papirja in s tem preprečuje dobro vpijanje drugega sloja barve.
Izdelali smo posebne matrice (plošče) in izbrali tri različne vrste papirja. Testno formo ali obliko smo sestavili iz štirih polj, v katerih se ponavljajo isti grafični elementi, razlika je le v papirju na katerega smo tiskali in v barvi ter v načinu tiskanja. Tiskali smo po 40 odtisov na vse vrste papirja, skupaj 120 listov. Izvedli smo vizualni pregled z lupo in ocenili kvaliteto. V naslednji fazi smo izvedli destruktivne teste kvalitete tiska, kot so test suhosti barve in test oprijema barve. Naš namen je bil, ugotoviti kateri papir je najbolj primeren za uporabo pri pretisku ene barve čez drugo.
Ključne besede: pretisk, ofset barva, pigmenti
Objavljeno v DKUM: 04.10.2016; Ogledov: 1739; Prenosov: 202
Celotno besedilo (12,54 MB) |
7. Industrijsko uporabni organski polimerni spektralno selektivni premazi za sončne toplotne zbiralnikeMiha Steinbücher, 2015, doktorska disertacija Opis: Sončna toplotna energija se v južni Evropi in Sredozemlju kaže kot najbolj sprejemljiv vir obnovljive energije. Za njeno množično uporabo je potrebno razviti visoko zmogljive, trajne in cenovno ugodne materiale. To delo obravnava organske polimerne premaze, namenjene sončnim toplotnim zbiralnikom, ki izpolnjujejo zgoraj naštete pogoje.
Črne od debeline odvisno spektralno selektivne premaze (thickness sensitive spectrally selective (TSSS)) in od debeline neodvisno spektralno selektivne premaze (thickness insensitive spectrally selective (TISS)) smo zasnovali na tehnologiji silanskega oplaščenja anorganskih pigmentov. Razvili in optimizirali smo TSSS premaz, ki izpolnjuje vse zastavljene zahteve in ga je mogoče nanašati z uveljavljenimi industrijskimi metodami nanosa premazov. Njegovo trajnost je potrdil neodvisni zunanji laboratorij. Povezali smo površinske lastnosti utrjenega filma premaza z njegovo selektivnostjo in tako nadgradili predhodno vedenje o spektralno selektivnih premazih.
Optimizirali smo črne in barvne TISS premaze. Pokazali smo povezavo med kemizmom poliola v poliuretanskih spektralno selektivnih premazih in njihovo selektivnostjo. V TISS premazih smo kot prvi uporabili organske pigmente za dosego višje barvne jakosti.
Razvili smo fluoropolimerne TSSS premaze. Fluoropoliuretanski TSSS premazi so zaradi visoke selektivnosti in nižje temperaturne odpornosti primerni le za nišne aplikacije, kot so fasadni sončni toplotni sprejemniki. V te namene smo, spet kot prvi z uporabo organskih pigmentov v TSSS premazih, razvili visoko zmogljive modre premaze. Pokazali smo možnost razvoja termoplastičnih fluoropolimernih TSSS premazov.
Z uporabo silansko oplaščenih črnih in organskih modrih pigmentov ter posledično optimizacijo faktorja polnjenja premaza smo razvili visoko zmogljive in trajne modre silikonpoliestrske TSSS premaze.
Razviti premazi, ki so primerni za industrijsko uporabo, omogočajo izdelavo cenovno ugodnih, zmogljivih in trajnih sončnih toplotnih zbiralnikov. Znanje, pridobljeno pri njihovem razvoju, pa omogoča razlago predhodno neznanih ali nepojasnjenih lastnosti spektralno selektivnih premazov.
Ključne besede: Spektralna selektivnost, Premaz, Pigmenti, Veziva, Sončni toplotni zbiralnik, Toplotne tehnologije
Objavljeno v DKUM: 15.07.2015; Ogledov: 2653; Prenosov: 326
Celotno besedilo (13,14 MB) |
8. |
9. |
10. Določanje fotosinteznih pigmentov v listih verben po spektrofotometrični in HPLC metodiMaja Vrhnjak, 2011, diplomsko delo Opis: V prvem sklopu diplomskega dela smo pri določevanju fotosinteznih pigmentov ocenili primerljivost rezultatov dobljenih s spektrofotometrično metodo in tekočinsko kromatografijo (HPLC). S spektrofotometrično metodo smo določili višje vsebnosti fotosinteznih pigmentov. V drugem sklopu poskusa smo preverjali vpliv tretiranja z izvlečkom rjavih alg Ecklonia maxima Kelpak (Kelp products) na vsebnost fotosinteznih pigmentov v potaknjencih verben (Verbena hybrida 'Ipanema blue'). Namen diplomske naloge je bil spremljati dinamiko odziva pigmentov na tretiranje s Kelpakom. Rastline smo v časovnem razmiku treh tednov dvakrat talno tretirali z vodno raztopino Kelpaka (0 %, 0,5 %, 1 % in 2 %). V drugem terminu vzorčenja so imele rastline tretirane z 1 % vodno raztopino Kelpaka, v primerjavi s kontrolo, 14 % nižjo vsebnost klorofila a in 25 % nižjo vsebnost karotenoidov. Na vsebnost fotosinteznih barvil v potaknjencih verben je najugodnejše vplivalo drugo tretiranje s Kelpakom (tretji termin vzorčenja). Vsebnost vseh obravnavanih fotosinteznih barvil je, v primerjavi s kontrolo, v tem terminu najbolj narasla pri tretiranju z 1 % in 2 % vodno raztopino Kelpaka. V zadnjem vzorčnem terminu smo povišano vsebnost fotosinteznih pigmentov določili v vseh tretiranih vzorcih. Na podlagi rezultatov poskusa lahko zaključimo, da je imelo tretiranje z 1,0 % in 2,0 % vodno raztopino Kelpaka pozitiven učinek na vsebnost in razmerja posameznih fotosinteznih pigmentov.
Ključne besede: Ecklonia maxima, fotosintezni pigmenti, HPLC, Kelpak, spektrofotometrična metoda
Objavljeno v DKUM: 11.10.2011; Ogledov: 1963; Prenosov: 295
Celotno besedilo (797,58 KB) |
