1. Product assembly assistance system based on pick-to-light and computer vision technologyDarko Hercog, Primož Bencak, Uroš Vincetič, Tone Lerher, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: Product assembly is often one of the last steps in the production process. Product assembly is often carried out by workers (assemblers) rather than robots, as it is generally challenging to adapt automation to any product. When assembling complex products, it can take a long time before the assembler masters all the steps and can assemble the product independently. Training time has no added value; therefore, it should be reduced as much as possible. This paper presents a custom-developed system that enables the guided assembly of complex and diverse products using modern technologies. The system is based on pick-to-light (PTL) modules, used primarily in logistics as an additional aid in the order picking process, and Computer Vision technology. The designed system includes a personal computer (PC), several custom-developed PTL modules and a USB camera. The PC with a touchscreen visualizes the assembly process and allows the assembler to interact with the system. The developed PC application guides the operator through the assembly process by showing all the necessary assembly steps and parts. Two-step verification is used to ensure that the correct part is picked out of the bin, first by checking that the correct pushbutton on the PTL module has been pressed and second by using a camera with a Computer Vision algorithm. The paper is supported by a use case demonstrating that the proposed system reduces the assembly time of the used product. The presented solution is scalable and flexible as it can be easily adapted to show the assembly steps of another product. Ključne besede: product assembly, PTL, pick-to-light, computer vision, LabVIEW, performance analysis Objavljeno v DKUM: 31.07.2023; Ogledov: 493; Prenosov: 24 Celotno besedilo (12,43 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Simulation model for robotic pick-point evaluation for 2-F robotic gripperPrimož Bencak, Darko Hercog, Tone Lerher, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: Robotic bin-picking performance has been gaining attention in recent years with the development of increasingly advanced camera and machine vision systems, collaborative and industrial robots, and sophisticated robotic grippers. In the random bin-picking process, the wide variety of objects in terms of shape, weight, and surface require complex solutions for the objects to be reliably picked. The challenging part of robotic bin-picking is to determine object pick-points correctly. This paper presents a simulation model based on ADAMS/MATLAB cosimulation for robotic pick-point evaluation for a 2-F robotic gripper. It consists of a mechanical model constructed in ADAMS/View, MATLAB/Simulink force controller, several support functions, and the graphical user interface developed in MATLAB/App Designer. Its functionality can serve three different applications, such as: (1) determining the optimal pick-points of the object due to object complexity, (2) selecting the most appropriate robotic gripper, and (3) improving the existing configuration of the robotic gripper (finger width, depth, shape, stroke width, etc.). Additionally, based on this analysis, new variants of robotic grippers can be proposed. The simulation model has been verified on a selected object on a sample 2-F parallel robotic gripper, showing promising results, where up to 75% of pick-points were correctly determined in the initial testing phase. Ključne besede: intralogistics, robotic bin-picking, simulation model, ADAMS, pick-point determination, MATLAB/Simulink, 2-F robotic gripper, performance analysis Objavljeno v DKUM: 27.02.2023; Ogledov: 764; Prenosov: 98 Celotno besedilo (19,99 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Analiza napak pri komisioniranju na primeru uporabe naglavnih prikazovalnikovEla Vidovič, 2019, diplomsko delo/naloga Opis: Iz analize dosedanjih študij in izvedbe lastne ugotavljamo aplikativnost naglavnih prikazovalnikov (v nadaljevanju HMD), kot alternative drugim metodam, za preprečevanje napak v procesu komisioniranja.
Rezultati analize kažejo, da je za preprečevanje napak v komisioniranju uporaba »pick-by-vision« sistema bolj učinkovita od sistemov, kot so »pick-by-paper«, »pick-by-voice«, in »cart mounted display« tehnologije. Primerjava s »pick-by-light« je doprinesla manj jasne rezultate, je pa raziskava, ki je sistem HMD označila kot bolj ugoden, razliko označila kot statistično značilno.
Opažamo, da uporabniki s sistemi HMD naredijo sicer več napak, kot če uporabljajo druge sisteme, vendar sistem velik del teh napak zazna in so takoj odpravljene. Napak, ki potujejo v naslednje faze, je v primerjavi z drugimi načini najmanj. Dejstvo je pomenljivo, saj tudi zaznane napake vplivajo na produktivnost in motivacijo komisionarja. Zaznane napake v naši študiji so kljub takojšni odpravi imele zaradi podvajanja dela močnejši takojšni učinek na produktivnost uporabnika.
Najpogostejše napake v dosedanjih študijah so izbor napačnega izdelka, napačna količina ter izpuščen delovni nalog. Redkeje se pojavljajo napake v postopku dela. Naša študija je vključevala nekoliko bolj zaprt sistem, ki mnogih napak ni dopuščal. Zato sta najpogostejši napaki odlaganje izdelka na napačno lokacijo ter premik napačnega izdelka.
Posledica napak, ki so bile odpravljene še med delom, je predvsem podaljšan čas komisioniranja. Nezaznane napake pa bi v resničnih aplikacijah sistema HMD pustile ostrejše posledice. Pri našem eksperimentu so zaradi metode dela nekatere posledice tudi nezaznanih napak razvidne kmalu po nastanku. Ker odlaganje izdelkov ni potekalo z uporabo vozičkov za odlaganje, temveč smo izdelke med delom le premikali iz ene pozicije na skladiščnem regalu na drugo, je bilo v primeru napake to mogoče zaznati že ob naslednjem premiku istega izdelka.
Do 99 % vseh napak so komisionirni sistemi zaznali še tekom dela in tako niso potovale v nadaljnje faze dela. Vsaka nezaznana napaka je tekom našega eksperimenta negativne posledice pustila v povprečju na še dodatnih 1,8 opravilnih vrsticah delovnega naloga.
V nasprotju s pričakovanji iz pridobljenih rezultatov ni mogoče sklepati, da število napak pada s časom in izkušnjami pri delu. Prav tako ni bilo mogoče dokazati, da bi bili sistemi, ki uporabljajo sledenje, bolj učinkoviti za preprečevanje napak kot sistemi brez sledenja. Ključne besede: komisioniranje, napake, HMD, pametna očala, pick-by-vision, skladiščenje Objavljeno v DKUM: 06.01.2020; Ogledov: 1014; Prenosov: 146 Celotno besedilo (976,74 KB) |
4. UVEDBA ELEKTRONSKEGA POŠTNEGA PREDALA V SLOVENIJIMarinka Čančar, 2009, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu sem predstavila sistem By Box, nato sem opredelila Pošto Slovenije kot institucijo v sklopu zagotavljanja celovitih poštnih storitev, zgodovino Pošte, povezovanje Pošte v svetu, položaj Pošte v primerjavi s konkurenčnimi ponudniki, predstavitev faz prenosov paketa in zakonsko opredelitev izvajanja poštnih storitev, hkrati pa tudi direktiv in zakonov, ki jih mora upoštevati Pošta Slovenije.
Hitre spremembe na vseh področjih silijo podjetja v nenehen tehnološki razvoj. Le-ta sili podjetja v nenehno razvijanje novih proizvodov, novih gradenj, povečanje in modernizacijo proizvodnje. Za realizacijo vseh novih projektov podjetja potrebujejo finančne vire. Uspešen ekonomski razvoj je odvisen od racionalne uporabe virov financiranja, ki so lahko lastni kot tudi tuji viri. Podjetja morajo z vidika gospodarnosti financiranja upoštevati temeljna načela financiranja, uporabiti pravilno razmerje pri vodoravni in navpični finančni strukturi, prav tako morajo sprejeti pravilne finančne strukture za optimalno uporabo finančnih sredstev. Podjetja morajo, da bi obstala na trgu pri nenehnem boju s konkurenco, izvajati različne projekte za rast in razvoj projekta.
Na začetku si morajo v podjetju zastaviti namenske cilje, ki omogočajo določitev objektivnih ciljev za oblikovanje projektne strategije, iz katere je razvidna realizacija nekega objekta. Ker projekti običajno zahtevajo velike finančne vložke, morajo podjetja temeljito proučiti metode ocenjevanja uspešnosti projektov, ki so na voljo. Na osnovi teh metod se v podjetju odločijo za tisto naložbo, ki bo v podjetju prinesla želeni učinek ob najbolj racionalni uporabi finančnih sredstev. Ključne besede: pošta, corsus publicus, poštni nabiralnik, potovnik, dostavno spravilišče, predalčnik, pick & pack, elektronska poštna omara, Pošta Slovenije Objavljeno v DKUM: 05.02.2010; Ogledov: 2456; Prenosov: 271 Celotno besedilo (1,03 MB) |
5. INFORMATIZACIJA SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA V PODJETJU MERKURJožica Balažek, 2009, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Informatizacija skladiščnega poslovanja v podjetju Merkur je razdeljeno na teoretični in praktični del. Teoretični del se nanaša na dve poglavji: Osnove skladiščenja in Informatizacija.
V poglavju Osnove skladiščenja smo opisali cilje in politiko skladiščenja, našteli vrste skladišč, pojasnili pomen lokacije skladišč, notranje ureditve in razporeditve blaga ter opisali ekonomičnost skladiščnega poslovanja.
V okviru poglavja Informatizacija smo predstavili zahteve za uvedbo informatizacije. Te zahteve zajemajo analizo procesov, lokacijsko opremljenost, informacijsko tehnologijo in izmenjavo elektronskih dokumentov.
V praktičnem delu smo opisali skladiščne procese v podjetju Merkur in njihovo informacijsko podprtost. Najprej smo podjetje predstavili, nato smo navedli vrste in lokacije njihovih skladišč. Potem smo opisali skladiščne procese in obstoječe stanje v skladišču, kar se tiče informatizacije. Na koncu smo opisali vlogo informacijske tehnologije pri izboljšanju skladiščnega poslovanja. Ključne besede: Skladiščenje, skladiščni procesi, informatizacija, informacijska tehnologija, črtna koda, RFID, pick to voice, pick to light, standardi EAN.UCC. Objavljeno v DKUM: 16.10.2009; Ogledov: 3745; Prenosov: 531 Celotno besedilo (1,49 MB) |
6. |