1. Finančna analiza investicije vgradnjo hleva za piščance brojlerje : diplomsko deloIva Unger, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo pripravili finančno analizo investicije v gradnjo hleva za piščance brojlerje, na kmetiji Braček. Pred začetkom investicije je treba skrbno oceniti, ali imamo dovolj finančnih sredstev. Če nam jih zmanjka in se odločimo za najem kredita, je dobro preveriti možnosti glede najema kredita pri različnih ponudnikih. Prav tako moramo biti seznanjeni z našimi zmožnostmi odplačevanja kredita. Pri načrtovanju investicije je ključnega pomena presojati predvsem ekonomske vidike, vendar je smiselno upoštevati tudi druge. Perutninarstvo je ključno področje, ki se je v zadnjih letih močno razvilo, kar pripisujemo biološkim prednostim perutnine, kot so reprodukcijske sposobnosti perutnine. V naši raziskavi smo s pomočjo primerjalne analize stroškov in koristi (CBA) ter pripadajoče neto sedanje vrednosti (NSV) ocenili ekonomiko reje piščancev brojlerjev in finančno upravičenost investicije. Cilj je izdelati finančno analizo investicije v gradnjo farme za brojlerje. Ekonomika reje piščancev brojlerjev kaže, da je le-ta ekonomsko stimulativna. Nadalje, rezultati analize investicije kažejo, da se pri letnem denarnem toku 52.428,52 € in višini investicije 426.124,3 € povrne v 12 letih. Pri tem bi lahko kreditojemalec odplačeval posojilo po največ DODATI ISD %.
Ključne besede: piščanci brojlerji, rekonstrukcija hleva, investicija
Objavljeno v DKUM: 07.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 39
 Celotno besedilo (1,55 MB) |
2. Vpliv talnega gretja na prirast in pojavnost poškodb nog brojlerskih piščancev : diplomsko deloMatic Levanič, 2022, diplomsko delo Opis: Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali ogrevanje hleva s talnim gretjem vpliva na prirast in pojavnost poškodb nog brojlerjev. V raziskavo smo vključili hlev s in hlev brez talnega gretja pri istem nastilju – lesnih oblancih. Meritve smo izvajali enkrat tedensko 35 dni. Pred poskusom smo si v obeh hlevih zamislili 6 merilnih mest v velikosti 4 m2, ki so skozi poskus ostala nespremenjena. Mesta so si bila med seboj ter od krmilnikov/napajalnikov isto oddaljena. V meritvah smo od brojlerjev pridobili podatke telesne mase in ocenili poškodbe nog. Zanimalo nas je tudi stanje v hlevu, zato smo beležili še temperaturo ozračja, nastilja ter delež vlage v zraku. Ugotovili smo, da pri povprečni doseženi masi med hlevoma ni statistično značilnih (P > 0,05) razlik, so se pa statistično značilne (P ≤ 0,05) razlike v telesni masi pojavile glede na teden reje. Po ocenitvi nastilja smo prišli do ugotovitve, da se hleva statistično značilno (P ≤ 0,05) razlikujeta pri dveh ocenah (ocena 1 in ocena 4). Povprečne temperature nastilja in ozračja v hlevih si med seboj niso bile statistično značilno (P > 0,05) različne, statistično značilne (P ≤ 0,05) razlike pa smo lahko beležili pri tedenskih meritvah. Povprečni odstotek vlage je bil po zaključku poskusa višji v starejšem hlevu, med hlevoma pa le v enem tednu reje ni bilo statistično značilnih (P > 0,05) razlik. V vseh tednih reje se pri obeh hlevih prisotnost poškodb nog ni zaznala.
Ključne besede: brojlerski piščanci, talno gretje, prirast, poškodbe nog in stopal, nastilj
Objavljeno v DKUM: 05.12.2022; Ogledov: 588; Prenosov: 65
Celotno besedilo (1,62 MB) |
3. Primerjava pogojev reje piščancev brojlerjev v treh tehnološko različnih hlevih : magistrsko deloManja Kancler, 2022, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bil primerjava treh tehnološko različnih hlevov piščancev brojlerjev s ciljem ugotoviti tehnološko najbolj primeren hlev za rejo. Z najmanjšo pojavnostjo FPD. Raziskavo smo izvajali na kmetiji Herzog v štirih ponovitvah. Spremljali smo notranjo, zunanjo temperaturo in temperaturo nastilja, notranjo in zunanjo relativno zračno vlago, amonijak, gretje, ventilacijo, krmo, stanje nastilja in poškodbe nožnih blazinic. Parametre smo spremljali s pomočjo računalnikov v hlevih, amonijak smo merili z Dreager merilnikom, krmo, stanje nastilja in poškodbe nožnih blazinic smo ocenjevali vizualno po protokolu Welfare Quality Assessment protocol for poultry. Ugotovili smo, da je notranja vlaga v hlevu 1, ki je najstarejši, statistično značilno (P < 0,05) najnižja in je zato pogin in pojavnost FPD 3 statistično značilno (P < 0,05) najvišja, v hlevu 2 pa najnižja. Hlev 3 se statistično značilno (P > 0,05) ne razlikuje od ostalih hlevov. V koncentraciji amonijaka, dnevni stopnji pogina, kumulativnem dnevnem poginu, v notranji, zunanji temperaturi ter temperaturi nastilja, v telesni masi in porabi vode ni bilo statistično značilnih razlik (P > 0,05).
Ključne besede: piščanci, brojler, amonijak, reja, ventilacija
Objavljeno v DKUM: 10.11.2022; Ogledov: 653; Prenosov: 73
Celotno besedilo (1,41 MB) |
4. Analiza ekonomskih in proizvodnih parametrov reje piščancev brojlerjevRok Horvat, 2020, diplomsko delo Opis: Pitanje piščancev je v Sloveniji v glavnem organizirani v kooperacijski reji. Starost in telesna masa piščancev ob klanju sta odvisni od zahtev trga. V diplomskem delu smo obravnavali obdobje rej v letih od 2016 do 2019. V vsakem letu smo obravnavali po en cikel za vsak letni čas. Namen diplomskega dela je oceniti ekonomičnost in proizvodnost reje piščancev brojlerjev na kmetiji Balek. Cilj raziskave je razvoj tehnološko-ekonomskega simulacijskega modela za prirejo piščančjega mesa in oceno ekonomičnosti reje. V model so zajeti glavni tehnološko-ekonomski parametri prireje mesa, skupni stroški, vrednost proizvodnje, koeficient ekonomičnosti in finančni rezultat. V proizvodne parametre pa sta vključena Evropski proizvodni indeks ter Evropski brojler indeks. Podatke smo urejali v programu Microsoft Office Excel 2016. Pri reji mesa so največji strošek predstavljali materialni stroški, v katere so vključeni ogrevanje, elektrika, voda in slama. Sama teža in posledično prirast je iz leta v leto podoben, saj podjetje Panvita Agromerkur d.o.o. želi piščanca, katerega meso je bolj čvrsto, zato na prirast vpliva s samim receptom krmila. Najvišji proizvodni indeksi se dosegajo v jesenskih ciklih reje. Reja piščancev brojlerjev se je izkazala za ekonomsko upravičeno, saj je koeficient ekonomičnosti znašal med 1,46 in 2,19. Analiza je pokazala, da finančna stimulacija prispeva k dvigu koeficienta ekonomičnosti, saj se je le-ta gibal med 1,82 in 2,19. Uspešnost reje piščancev je odvisna od letnih časov.
Ključne besede: ekonomski parametri, proizvodni parametri, sezona reje, brojlerski piščanci
Objavljeno v DKUM: 24.09.2020; Ogledov: 1115; Prenosov: 164
Celotno besedilo (2,24 MB) |
5. Biološka aktivnost hidrolizabilnih taninov v epitelijskem celičnem modelu tankega črevesja in pri brojlerskih piščancihMaksimiljan Brus, 2020, doktorska disertacija Opis: Vključevanje hidrolizirajočih taninov iz kostanja (Castanea satiava Mill.) kot dodatek v vodi za pitje ali v krmi lahko predstavlja alternativo uporabi nutritivnih antibiotikov. Uporaba živalskega celičnega modela predstavlja primerno orodje za določitev optimalnih koncentracij fitogenih snovi, ki se v prehrani živali lahko pojavljajo v vodotopni ali prašnati obliki. Absorpcija glukoze in transport skozi celice epitelija črevesja sta regulirana z glukoznimi prenašalci, ki pomembno vplivajo na razpoložljivo koncentracijo glukoze in posledično na oskrbljenost organizma z glukozo, na katero lahko imajo tanini pomemben učinek. Za ta namen smo v prvi fazi raziskave razvili in karakerizirali piščančji epitelijski celični model. Zatem smo na njem analizirali učinkovitost vodotopne oblike ekstrakta v različnih koncentracijah (0,025 %, 0,05 %, 0,1 %, in 0,2 %) in določili citotoksičnost, celično proliferacijo, presnovno aktivnost, nastajanje reaktivnih kisikovih snovi, znotrajcelični antioksidativni potencial, genotoksičnost in vpliv na celični cikel. V drugi fazi smo na že razvitem celičnem modelu prašiča (CLAB in PSI) testirali učinkovitost prašnatih oblik kostanjevega ekstrakta na gensko izraženost glukoznih prenašalcev (SGLT1 in GLUT2) in glukoznih prenašalcev tipa 4 (GLUT4) kot tudi biodostopnost glukoze in biodostopnost hidrolizabilnih taninov. V tretji fazi poskusa smo na piščancih v laboratorijskih pogojih z analizo proizvodnih parametrov preverili učinkovitost optimalnih koncentracij HT, ugotovljenih na piščančjem epitelijskem modelu in vivo.
Koncentracije, uporabljene v testiranju, so pokazale značilno (P < 0,05) večji proliferativni učinek na CSIEC kot kontrolni medij (največja proliferacija pri 0,1 % VOTE, določeno z meritvami optične gostote). 0,2 % koncentracija VOTE je bila citotoksična, kar je povzročilo značilno večjo (P < 0,05) produkcijo dušikovega oksida in vodikovega peroksida, vendar brez kratkotrajne genotoksičnosti. Čeprav je povečana koncentracija VOTE povzročila upad presnovne aktivnosti celic (najnižja pri 0,1 % VOTE), je presnovna aktivnost ostala višja kot v kontrolnih pogojih. Antioksidativni potencial je bil 75 % boljši in značilno višji (P < 0,05) v izpostavljenih celicah z 0,1 % VOTE v primerjavi s kontrolo. Dodajanje ekstraktov, bogatih s HT, je značilno (P < 0,05) vplivalo na izražanje hišnih genov v celicah CLAB. Ugotovili smo, da dodajanje ekstraktov, bogatih s HT (Farmatan in Contan), v visokih koncentracijah (37 µg/mL) značilno (P < 0,05) vpliva na manjše izražanje hišnih genov RNK polimeraze II (POLR2A) v celicah CLAB. Poleg tega so pri koncentraciji 4 µg/mL različni HT ekstrakti povečali izraženost SGLT1. Koncentracija dodatka 4 µg/mL HT ekstrakta Tanex je značilno (P < 0,05) povečala izražanje GLUT2. Različni HT ekstrakti v koncentracijah 1 ali 4 µg/mL vplivajo na izražanje GLUT4. Analize biološke razpoložljivosti HT kažejo na značilno (P < 0,05) translokacijo galne kisline skozi 3D celični model v prvi uri po izpostavljenosti celic VOTE.
Naši rezultati kažejo, da v vodi topni kostanjevi tanini ugodno vplivajo na črevesni epitelij, saj: i) spodbujajo proliferacijo enterocitov; ii) povečajo antioksidativni potencial; iii) nimajo genotoksičnega učinka; in iv) ne vplivajo na celično presnovo. Dejstvo, da različni HT ekstrakti v koncentracijah 1 ali 4 µg/mL značilno (P < 0,05) povečajo izraženost SGLT1, GLUT2 in GLUT4 in imajo zato verjetno koristne prehranske učinke s povečanjem koncentracije glukoze v krvi v živali. Naši rezultati potrjujejo učinkovitost VOTE kot obetavnega kandidata za prehranski dodatek v komercialni proizvodnji.
Ključne besede: bioaktivnost, hidrolizabilni tanini, epitelij tankega črevesja, piščanci, prašiči
Objavljeno v DKUM: 10.06.2020; Ogledov: 1865; Prenosov: 166
Celotno besedilo (2,83 MB) |
6. Izbira nastilja in pojav dermatitisa pri piščancih brojlerjih v pogojih bts rejeDušan Herzog, 2019, diplomsko delo Opis: Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali si piščanci znajo izbrati bolj primeren nastilj in kako posamezen nastilj vpliva na pojavnost nožnega dermatitisa v posameznem obdobju leta. V raziskavo smo vključili tri vrste nastilja: hoblovino (H), peletirano slamo (PS) in rezano slamo (RS). Živali so bile razporejene v 6 skupin, posamezno skupino smo opazovali dnevno 42 dni, povprečno število živali v je bilo 11800. Piščanci so bili prosto naseljeni po celotnem hlevu, ki je bil razdeljen na tri dele. Vsak del je imel drug nastilj, med posameznimi deli pa ni bilo pregrad. Ko je bil hlev izpraznjen in pripravljen za novo rejo, smo na vsaki tretjini zamenjali nastilj. Na vsakem nastilju smo namestili 6 opazovalnih mest, velikosti 1 m2. Ugotovili smo, da v doseženi masi na izbranem nastilju ni statistično značilnih (P > 0,05) razlik ob kontrolnih tehtanjih, tudi med rejami nismo ugotovili statistično značilnih (P > 0,05) razlik v doseženi masi živali. Pri izbiri nastilja smo ugotovili, da se hoblovina in peletirana slama statistično značilno (P ≤ 0,05) razlikujeta od rezane slame, saj je bilo na rezani slami statistično manj piščancev. Med rejami v posameznem tednu pa smo ugotovili statistično značilno (P > 0,05) razliko. Na hoblovini in peletirani slami smo ugotovili manj poškodb nožnih blazinic kot na rezani slami. Ugotovili smo tudi, da je bilo največ poškodb nog v zimskem obdobju. Odsotnost poškodb je bila največja na hoblovini in peletirani slami.
Ključne besede: brojlerski piščanci, nastilj, rastnost, dermatitis, izbira nastilja, dobrobit živali
Objavljeno v DKUM: 26.06.2019; Ogledov: 1623; Prenosov: 157
Celotno besedilo (1,85 MB) |
7. VPLIV RAZLIČNIH SVETLOBNIH PROGRAMOV NA PROIZVODNOST BROJLERJEVBlaž Bedenik, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti vpliv različnih svetlobnih programov na proizvodnost broilerjev, saj je perutnina zelo občutljiva na dnevno nočni ritem. Testirali smo štiri programe. V programu 1 (23S:1T;20S:4T;23S:1T) so bile živali prvi teden izpostavljene 23-urni svetlobi in 1 uri teme, od 8. do 28. Dne so bile izpostavljene 20 uram svetlobe in 4 uram teme, od 28. Do 35. Dne pa 23 uram svetlobe in 1 uri teme. V programu 2 (24S;20S:4T) so imele živali prvi teden 24 ur svetlobe, potem pa do 20 ur svetlobe in 4 ure teme, živali v programu 3 (23S:1T) so bile 35 dni izpostavljene 23-urni svetlobi in 1 uri teme, medtem ko so imele živali v programu 4 (24S) vse dni 24 ur svetlobe. Ugotavljali smo vplive svetlobnih programov na maso, prirast mase, konverzijo krmil, razmerje voda/krma, pogin in PEF (proizvodna učinkovitost reje). Najnižja masa je bila dosežena v programu 3, ki se statistično značilno razlikuje (P ≤ 0,05) od ostalih programov. Najugodnejša konverzija je v programu 3. Pogin je bil največji v programu 4. V vseh programih PEF ne izkazuje bistvenih razlik. Na podlagi dobljenih rezultatov ugotovimo, da je za rejo najprimernejši program 2 (24S;20S:4T).
Ključne besede: brojlerski piščanci, svetlobni program, telesna masa, rastnost
Objavljeno v DKUM: 11.10.2016; Ogledov: 1391; Prenosov: 92
Celotno besedilo (940,01 KB) |
8. Proučevanje zmožnosti izbire krme brojlerskih piščancev v obdobju pitanjaAdrijana Skrbiš, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: S poskusom smo želeli ugotoviti, ali so živali zmožne senzoričnega zaznavanja različnih krmnih mešanic, in ali so zmožne izbrati med različnimi krmnimi mešanicami. Poskus je bil razdeljen na dve opazovani skupini po 25 živali in je potekal ob različnih temperaturnih pogojih (povprečna zunanja temperatura pri prvi skupini 13 °C in pri drugi skupini 20 °C). Živali so bile označene in snemane. Na razpolago so imele enako osnovno krmno mešanico (KM0) s tremi različnimi dodatki (KM1, KM2, KM3) na osnovi kostanjevega tanina. Krme smo postavili na v naprej določene 4 lokacije, po določenem času pa smo krmne mešanice naključno zamenjali med lokacijami. Z zamenjavo krme na lokacijah smo dobili obdobja, znotraj katerih smo statistično analizirali obisk lokacij in krmnih mešanic. Analizo smo izvedli s statičnim programom SPSS 21.0 in z analizo χ2 ter z-testom. Pri nižjih temperaturah okolja je bilo več obiskov krme in obratno pri višjih temperaturah. V skupini 1 in 2 smo zaznali značilne (P ≤ 0,05) spremembe v frekvenci obiskov lokacije, medtem ko so bile značilne (P ≤ 0,05) spremembe v frekvenci obiska krme zaznane samo pri skupini 2. Dosežene telesne mase v skupini 1 so bile najvišje pri živalih, ki so obiskovale več krmnih mešanic, v skupini 2 pa pri živalih, ki so obiskovale le eno krmno mešanico. Ugotovili smo, da piščanci po spremembi položaja krme sledijo krmi na nov položaj.
Ključne besede: piščanci brojlerji / krma / izbira krme / rastnost
Objavljeno v DKUM: 11.10.2016; Ogledov: 1648; Prenosov: 103
Celotno besedilo (547,70 KB) |
9. Ugotavljanje vpliva različnega nastilja na proizvodne rezultate piščancev brojlerjevBorut Pučko, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Cilj raziskave je bil ugotoviti vpliv različne vrste nastilja na proizvodne rezultate piščancev brojlerjev. Proučevali smo vpliv vrste nastilja na prirast piščancev, porabo krme, vode, doseženo konverzijo, relativno vlago, koncentracijo NH3 in CO2, poškodbe nog, tarzalnih sklepov in prsi. Raziskavo smo izvedli na povprečno 18270 živali, vhlevljenih v vsakega od petih enakih hlevov. V hlevu 5 in 6 smo uporabili sekano slamo (skupina Sekana slama), v hlevu 7 in 8 smo uporabili lignocel combi plus (skupina Lignocel) in v hlevu 9 žagovino (skupina Žagovina). Na kontrolne dneve smo individualno opazovali 1 % vhlevljenih živali v posameznem hlevu na opisane parametre v skladu z normativi o dobrobiti živali. Ugotovili smo, da so piščanci najbolje priraščali v skupini Žagovina. Ugotovljena je statistična značilna (P ≤ 0,05) razlika od ostalih dveh skupin. Skupina Žagovina doseže najvišji koeficient učinkovitosti 309. Konverzija je najvišja v skupini Sekana slama 1,79 kg najmanjša v skupini Lignocel 1,72 kg. Poškodb nožnih blazinic in tarzalnih sklepov je bilo tekom celotne vzreje najmanj v skupini Žagovina, največ pa v skupini Sekana slama. Pri nobeni skupini ni poškodb na prsih. Na 35. dan se je pokazala značilna (P ≤ 0,05) razlika v izmerjeni prisotnosti NH3. V izmerjeni vlagi nismo izsledili odstopanj med skupinami. Po odvzetem vzorcu gnoja se je izkazalo, da so najvišje vsebnosti v skupini Sekana slama, najmanjše pa v skupini Žagovina. Na osnovi dobljenih rezultatov se je za najprimernejši nastilj pokazala Žagovina.
Ključne besede: brojlerski piščanci, stelja, rastnost, proizvodni rezultati, dobrobit živali
Objavljeno v DKUM: 20.05.2016; Ogledov: 2642; Prenosov: 280
Celotno besedilo (531,24 KB) |
10. |
