1. Pomen telesne govorice v zborovstvu : magistrsko deloLucija Pušenjak, 2023, magistrsko delo Opis: Zborovodja je osrednja oseba v zboru. V magistrski nalogi smo raziskovali, kako njegova telesna govorica vpliva na kvaliteto petja in njegovo uspešnost. Ključnega pomena so njegove oči in obraz, ki bi naj kazali voljo, razpoloženje in notranje želje. Najtežje je peti pred dirigentom, katerega mimika in kretnje so neizrazite in medle. Pevci predstavljajo glasbilo, na katero zborovodja ˝igra˝, saj se odzivajo na geste, ki jih kaže zborovodja. Zato mora biti zelo pazljiv, saj lahko določena gesta ali pomanjkanje le-te povzroči glasovno napetost ali mlahav ton pri pevcih. Zborovodja ne nakazuje zgolj tempa in dinamike, njegove geste morajo izražati nekaj več, da vzbudi pozornost pevcev. Če je delo vrhunsko zapeto in izvedeno, a brez interpretacije in emocij, pri ljudeh ne zbudi pretirane pozornosti.
V empiričnem delu smo predstavili izsledke raziskave o pomenu telesne govorice zborovodij. S pomočjo seznama, sestavljenega za namene te raziskave, smo opazovali in ocenjevali telesno govorico 9 dirigentov, tj. 5 žensk in 4 moških, ki so sodelovali na dirigentskem tekmovanju »Zvok mojih rok,. Analiza 14 posnetkov je pokazala, da večina zborovodij izraža srednjo do visoko mero ekspresivne telesne govorice, in da je zborovodja, katerega telesna govorica je ekspresivna, uspešnejši od tistega, ki ni toliko izrazit.
Ključne besede: Telesna govorica, zborovodja, pevci, ekspresivnost, dirigentsko tekmovanje Zvok mojih rok
Objavljeno v DKUM: 03.10.2023; Ogledov: 406; Prenosov: 58
 Celotno besedilo (931,05 KB) |
2. PO POTEH OPERETE OD OFFENBACHA DO IPAVCAMitja Krajnc, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Po poteh operete od Offenbacha do Ipavca je v teoretičnem delu predstavljena definicija pojma opereta, razvoj operete od njenih začetkov v Franciji in do vrhunca v Avstriji. Pomemben del teoretičnega dela predstavlja razvoj operete v Sloveniji. Prav tako je v teoretičnem delu predstavljen seznam neizvedenih slovenskih operet na slovenskih profesionalnih odrih in seznam slovenskih operet, ki še sploh niso doživele svoje krstne uprizoritve. Teoretični del se zaključi s poglavjem, v katerem so predstavljene nekatere razlike med opereto in muzikalom. V empiričnem delu so predstavljeni intervjuji s Simonom Krečičem, umetniškim vodjo Opere SNG Maribor, z dr. Henrikom Neubauerjem, z dirigentom Simonom Robinsonom, s sopranistko Andrejo Zakonjšek Krt in s tenoristom Matjažem Stopinškom. Empirični del obsega tudi podroben opis vseh izvedb operet v obeh slovenskih opernih gledališčih od leta 1868 do danes. Opis izvedb vsebuje naslov dela, skladatelja, dirigenta, režiserja in datum premiere. Praktični del je sestavljen s kratkim opisom magistrskega nastopa, ki smo ga s pevci Fiero Spirito Glasbene in baletne šole Antona Martina Slomška iz Maribora opravili v dvorani Zavoda Antona Martina Slomška. Predstavitev pevcev Fiero Spirito je prav tako del praktičnega dela te magistrske naloge.
Ključne besede: Opereta, Jacques Offenbach, Dunajska opereta, opereta v Sloveniji, pevci Fiero Spirito GBŠ Antona Martina Slomška Maribor, izvedbe operet v Sloveniji
Objavljeno v DKUM: 09.11.2016; Ogledov: 1822; Prenosov: 313
Celotno besedilo (49,16 MB) |
3. Samoporočani učinki petja na psihično blagostanje pri profesionalnih solističnih pevcihNina Murko Feguš, 2016, magistrsko delo Opis: Učinki petja na psihično blagostanje pevcev je tema, za katero je v zadnjem času vse več zanimanja, je pa še relativno slabo raziskana. Večina predhodnih raziskav se je osredotočala na pevce profesionalnih ali amaterskih zborov in v njih so ugotovili predvsem pozitivne učinke petja na psihično blagostanje pevcev. V našem magistrskem delu pa smo se osredotočili na raziskovanje učinkov petja na psihično blagostanje profesionalnih solističnih pevcev. Zanimalo nas je predvsem, kako petje vpliva na njihovo psihično blagostanje, njihovo samozavest in razpoloženje, zanimale pa so nas tudi povezave profesionalnega solističnega petja in stresnih dejavnikov. Osredotočili smo se še na preverjanje razlik, ki bi se izkazale med ženskimi in moškimi pevci, udeleženimi v raziskavi, in pa na razlike glede na različne zvrsti petja, ki jih ti izvajajo.
Pri raziskovanju smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja. Vzorec je zajemal 14 poklicnih pevcev (6 moških pevcev in 8 ženskih pevk), starih od 26 do 74 let. Ugotovili smo, da petje na splošno pozitivno vpliva na profesionalne solistične pevce in jim nudi sprostitev, srečo in zadovoljstvo. Pozitivni vplivi petja so se izkazali tudi na čustvenem področju (tj. izražanje in poglabljanje čustev, večja empatija) in na socialnem področju (tj. spoznavanje novih ljudi, sodelovanje z drugimi glasbeniki, večja splošna prepoznavnost) udeležencev. Petje prav tako večinoma pozitivno vpliva na samozavest in razpoloženje profesionalnih solističnih pevcev, vendar se zraven pojavljajo tudi številni stresni dejavniki (tj. občutek odgovornosti, trema, pritiski in pričakovanja ljudi, osebne težave idr.), ki jim občasno znižujejo občutek psihičnega blagostanja. Nekaj predvsem ženskih udeleženk je poročalo o tem, da njihova kariera zahteva več osebnega odrekanja v primerjavi z moškimi udeleženci, drugih bistvenih razlik med spoloma pa nismo zasledili. Največje občutene razlike pri petju glede na različne zvrsti so se izkazale med klasičnim oz. opernim petjem in popularnimi zvrstmi petja, kjer se je izkazalo klasično petje kot najzahtevnejša disciplina, tudi v fizičnem (kondicijskem) smislu.
Pričujoče magistrsko delo omogoča boljše razumevanje tega, kako posamezniki udeleženi v raziskavi občutijo vplive petja na lastno psihično blagostanje. V primerjavi s predhodnimi raziskavami, ki so bile opravljene z zbori, naše delo nakazuje tudi to ugotovitev, da se profesionalni solistični pevci soočajo z večjimi stresnimi dejavniki, kar jim občasno omejuje občutke pozitivnih vplivov petja na njihovo psihično blagostanje. Ti zaključki nam torej ponujajo dobro iztočnico za nadaljnje raziskave teh ugotovitev.
Ključne besede: petje, profesionalni solistični pevci, psihično blagostanje, samozavest, razpoloženje, stres.
Objavljeno v DKUM: 09.08.2016; Ogledov: 1879; Prenosov: 252
Celotno besedilo (1,03 MB) |
4. LJUDSKA GLASBENA DEDIŠČINA V PREKMURSKIH VRTCIHNuša Mencigar Matiš, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo vsebuje dva dela, teoretičnega in empiričnega. V prvem, teoretičnem delu, so zapisi iz strokovne literature in iz notnega gradiva. Povzeta so znanja iz ljudske glasbene dediščine v Sloveniji, predvsem pa o ljudski glasbeni zapuščini Prekmurja. Skozi vso diplomsko delo in raziskovanje smo bili pozorni na ljudsko glasbeno dediščino v prekmurskih vrtcih. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je potekala v prekmurskih vrtcih. Raziskavo smo razdelili na vrtce v Murski Soboti in vrtce, ki se nahajajo izven Murske Sobote. Ugotovitve kažejo, da je ljudska glasba v vrtcih dobro zastopana, saj v vrtcih pojejo ljudske pesmi ob raznih priložnostih, igrajo na ljudska glasbila in si jih tudi izdelujejo. Veliko vrtcev pa je že gostilo ljudske pevce in godce.
Ključne besede: ljudska dediščina (v vrtcu), Prekmurje, ljudska pesem, ljudska glasbila, ljudski pevci in godci
Objavljeno v DKUM: 27.05.2015; Ogledov: 1811; Prenosov: 351
Celotno besedilo (1,78 MB) |
5. PREKMURSKO LJUDSKO IZROČILO SKOZI ŠEST LJUDSKIH PESMI ZA ŽENSKI ZBORTjaša Šimonka, 2012, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretične in praktičnega dela. Pričujoče delo obravnava splošno glasbeno ljudsko izročilo Slovenije in nekoliko podrobneje glasbeno izročilo v Prekmurju. V osrednjem delu diplomskega je analiza šestih Prekmurskih pesmi. Povzetih je kar nekaj zapisov pesmi Če bi ges bilja fčelica, Marko skače, Ne ouri, ne sejaj, Nede mi več rasla, San se šetao in Zrejlo je žito. Temu sledi še opisan sam namen diplomskega koncerta.V diplomskem delu so uporabljene naslednje metode: deskriptivna metoda, zgodovinska metoda, komparativna metoda, metoda analize in sinteze, metoda generalizacije in specializacije.
Ključne besede: ljudsko, izvedba, Prekmurje, godci, priredba, ples, pevci
Objavljeno v DKUM: 30.10.2012; Ogledov: 7632; Prenosov: 1314
Celotno besedilo (5,55 MB) |
