| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Odnos tretješolcev in petošolcev do prehrane v občini Brežice : magistrsko delo
Tjaša Zupančič, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo raziskuje odnos tretješolcev in petošolcev do prehrane v občini Brežice. Delo je sestavljeno iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu je predstavljena prehrana, psihološki vidiki prehranjevanja, pomen šolske prehrane in lokalna pridelava hrane. V empiričnem delu je predstavljena empirična raziskava (n=371), katere rezultate smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketirali smo 194 tretješolcev in 177 petošolcev. V raziskavo smo vključili učence iz 1 mestne osnovne šole in 5 podeželskih osnovnih šol, ter 1 podružnične osnovne šole. Podatke smo obdelali s pomočjo programa SPSS. Ugotovili smo, da se deklice prehranjujejo nekoliko bolj zdravo kot dečki, ter da imajo tretješolci nekoliko boljše prehranjevalne navade kot petošolci. Ugotovili smo, da imajo učenci, ki obiskujejo mestno šolo nekoliko bolj zdrav življenjski slog kot učenci, ki obiskujejo podeželske osnovne šole. Rezultati so pokazali, da sovrstniki in učitelji bolj vplivajo na prehrano tretješolcev kot na prehrano petošolcev. Sovrstniki, učitelji in znanje o prehrani bolj vplivajo na učence podeželskih šol. Prišli smo do ugotovitve, da se petošolci bolj zavedajo pomena lokalno pridelane hrane kot tretješolci. V praktičnem delu smo načrtovali dejavnosti, s katerimi bi pri učence spodbudili k razmišljanju o zdravem prehranjevanju in gibanju. Načrtovali smo tudi 9 kuharskih receptov, ki so namenjeni spodbujanju kuharskih spretnosti in spoznavanju postopkov priprave jedi. Načrtovali smo tudi dve učni pripravi za učitelje, ki se navezujeta na zdravo prehranjevanje in gibanje.
Ključne besede: prehrana, tretješolci, petošolci, vloga učitelja, lokalna pridelava
Objavljeno v DKUM: 18.11.2021; Ogledov: 762; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (3,84 MB)

2.
Glasba petošolcev v šoli in zunaj nje
Špela Šramel, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Glasba petošolcev v šoli in zunaj nje proučujemo, kakšno glasbo danes poslušajo mladi, katera zvrst je najbolj preferirana, kakšno glasbo in oblike glasbenih dejavnosti jim ponuja šola, koliko so sami aktivni v glasbenih dejavnostih ter kdo ima vpliv na njihovo ukvarjanje z glasbo in poslušanje določene glasbene zvrsti. Raziskava je bila s pomočjo anketnega vprašalnika izvedena na vzorcu 114-ih učencev in učenk petega razreda osnovne šole v mestu (Celje) in na podeželju (Šmarje pri Jelšah). Preučevali smo vse zgoraj našteto, rezultate pa primerjali po spolu in lokaciji šole. Šola v mestu ponuja kar nekaj več interesnih dejavnosti kot šola na podeželju, prav tako so le-te tudi bolj raznolike. Ponujajo ples in instrumentalne krožke, česar na šoli na podeželju ni. Obisk teh interesnih dejavnosti pa ni tako visok, kot smo pričakovali, saj le majhen delež učencev obiskuje dejavnosti, povezane z glasbo. Na vprašanje, zakaj se ukvarjajo z interesnimi dejavnostmi, povezanimi z glasbo, so učenci v največji meri odgovorili, da preprosto radi pojejo, imajo radi glasbo in jim je glasba všeč, radi plešejo (predvsem dekleta), da se nekaj naučijo ter igrajo inštrumente. V prostem času se več kot polovica učencev ukvarja z glasbenimi dejavnostmi. Zelo pogosto je to glasbena šola, veliko tudi pojejo in plešejo. Tudi tukaj prednjačijo dekleta. Učenci so mnenja, da se v šolah preveč posluša ljudska glasba ter otroške pesmice, pogrešajo pa pop in rock zvrst, ki sta najbolj poslušani zvrsti v prostem času. Med mladimi je na prvem mestu še vedno pop glasba, sledi ji rock ter presenetljivo narodnozabavna glasba. Zanimiva je razlika med spoloma, saj se za rock veliko bolj navdušujejo dečki, deklicam pa je bližje narodnozabavna in klasična glasba. Tudi tukaj so učenci mnenja, da na to nihče ne vpliva, ampak poslušajo zvrst, ki najbolj ustreza njim. Ugotovili smo, da imajo učenci zelo različen okus, pa vendar se najde kar nekaj glasbenikov, ki so jim skupni. Veliko je tujih izvajalcev, zelo malo pa domačih. Za takšen rezultat lahko »krivimo« tudi medije, ki nam v večini predvajajo le tujo glasbo. Še posebej bi pri tem izpostavili radio, kjer slovenske glasbe skoraj ni več slišati. Med najbolj popularne izvajalce ta trenutek lahko štejemo One direction, On republic, Klemna Slakonjo, Modrijane, Katty Perry ter Taylor Swift.
Ključne besede: Glasba, petošolci, glasbene zvrsti, interesne dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 21.03.2017; Ogledov: 1406; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

3.
Povezanost obiskovanja pevskega zbora s priljubljenostjo in socialno sprejetostjo petošolcev
Katja Kovše, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen raziskave je bil odkriti povezavo oziroma vpliv obiskovanja interesne dejavnosti pevski zbor s priljubljenostjo in socialno sprejetostjo petošolcev. Obenem smo raziskali motive petošolcev za obiskovanje pevskega zbora, njihovo druženje v prostem času in povezavo med obiskovanjem interesne dejavnosti pevski zbor ter učnimi uspehi petošolcev. Naloga je sestavljena iz dveh delov. V teoretičnem delu smo predstavili pomen petja skozi zgodovino, pomen in razvoj glasu oziroma petja v odraščanju posameznika, predstavili smo cilje ter glasbenorazvojne dosežke interesne dejavnosti pevski zbor v osnovni šoli. Poglobili smo se tudi v fiziološke in psihološke učinke petja ter zborovskega petja na človeško telo in predstavili pomen glasu v glasbeni terapiji. V nadaljevanju teoretičnega dela smo se posvetili socialni sprejetosti v osnovni šoli, in sicer smo se osredotočili na obdobje poznega otroštva. Spoznali smo, kako poteka socialni in psihosocialni razvoj po Eriksonu, kaj pomenijo otrokom odnosi z vrstniki ter kako na odnose vpliva socialna kompetentnost. Opredelili smo socialno sprejetost otrok in obrazložili sociometrični položaj učencev v razredu ter s tem povezano priljubljenost. V empiričnem delu smo analizirali rezultate anketnega vprašalnika in sociometrične preizkušnje. V raziskavi so sodelovali učenci petega razreda (n = 152) različnih osnovnih šol in na podlagi njihovih odgovorov smo potrdili vse vnaprej postavljene hipoteze. Iz rezultatov smo razbrali, da se k interesni dejavnosti pevski zbor v povprečju prijavi več deklet kot fantov. Ugotovili smo, da so petošolci, ki obiskujejo interesno dejavnost pevski zbor, med socialno bolj sprejetimi učenci, prav tako pa dosegajo boljše učne uspehe.
Ključne besede: pevski zbor, petje, petošolci, socialna sprejetost, sociometrični položaj
Objavljeno v DKUM: 19.01.2016; Ogledov: 1682; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

4.
VPLIV TELEVIZIJSKIH POROČIL NA UČENCE 5. RAZREDA OSNOVNE ŠOLE
Pia Dečman, 2014, diplomsko delo

Opis: Pri raziskovanju vpliva televizijskih poročil na učence petega razreda smo na začetku največ pozornosti posvetili raziskovanju televizije. Tako smo v prvem delu teoretičnega dela najprej predstavili televizijo kot množični medij, osredotočili pa smo se tudi na njeno zgodovino. Nato smo pozornost namenili gledanju televizije, kjer smo ugotavljali, kakšne so navade gledanja ljudi različnih starosti in iz kakšnih razlogov najpogosteje gledajo televizijo. V nadaljevanju smo se osredotočili na otroke, opisali smo otrokove navade gledanja televizije; predvsem kaj so vzroki za gledanje, katere so med otroki najbolj priljubljene vsebine in kakšne omejitve jim starši postavljajo pri gledanju le-teh. V srednjem delu teoretičnega dela smo podrobno opisali vplive televizije na otroke. V uvodu opisa smo ločili med dolgoročnimi in kratkoročnimi vplivi, v nadaljevanju med pozitivnimi in negativnimi vplivi ter opise podkrepili s številnimi preteklimi raziskavami. Poleg teh vplivov smo posebej opisali še agresivno vedenje, ki je najpogostejši negativni učinek televizije. Ker se na televiziji, po mnenju mnogih, pojavlja ogromno nasilja, največ pa ga je ravno v času, ko televizijo spremljajo otroci, nas je v drugem delu zanimala otrokova izpostavljenost televizijskemu nasilju in kako le-to učinkuje nanje. V zadnjem delu teoretičnega dela smo se osredotočili na televizijska poročila, zopet smo poseben poudarek namenili nasilju; zanimalo nas je, koliko ga je in kako učinkuje na gledalce. Opisali smo tudi, kako različne vsebine v poročilih vplivajo na otroke, posebej smo se osredotočili na nasilje in preverjali, kakšen vpliv ima to za razliko od fiktivnega nasilja. Vpliv televizijskih poročil smo podrobneje opisali v empiričnem delu, kjer smo na podlagi postavljene hipoteze sestavili anketo, ki smo jo izvedli med učenci petega razreda. Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike med dečki in deklicami v spremljanju in doživljanju televizijskih poročil. Ugotovili smo, da več dečkov kot deklic gleda televizijska poročila in da se razlike v doživljanju najbolj kažejo pri čustvih, ki jih učenci občutijo med gledanjem različnih vsebin televizijskih poročil.
Ključne besede: Televizija, učenci, poročila, petošolci, vplivi.
Objavljeno v DKUM: 14.04.2014; Ogledov: 1109; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (752,34 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici