Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu Faroski kantaduri predstavljamo razvoj in delovanje skupine, repertoar pesmi, vokalno tehniko skupine ter osebnostne in poklicne lastnosti članov. V prvem delu predstavljamo zgodovino mesta in vpliv okolja, v katerem skupina deluje, ter razloge zakaj sta omenjeni komponenti pomembni za razvoj skupine in sestavo njihovega repertoarja pesmi. Faroski kantaduri imajo pomembno vlogo v ohranjanju izvirne klapske pesmi, zaradi česar je opisana njihova pomembna vloga med trenutno še delujočimi klapami. Za svoje delovanje so prejeli številne nagrade, najpomembnejše so tudi izpostavljene v nalogi. Pri izdelavi naloge smo uporabili deskriptivno, komparativno in zgodovinsko metodo raziskovanja. V delu navajamo več ugotovitev, do katerih smo prišli z raziskovanjem in analizo virov. Med drugim izpostavljamo, da skupina skozi leta ohranja uravnovešeno barvo zvoka z nenehnim pomlajevanjem zasedbe. V vokalni skupini je zastopanih več generacij, zaradi česar je ustniprenos repertoarja na mlade pevce intenziven. Obenem se prenaša tudi svojevrsten način petja, znan kot grleno petje. Pri raziskovanju smo ugotovili velik vpliv cerkvenega petja na klapsko petje in obratno. Pomembna je tudi razlika med cerkvenim in posvetnim repertoarjem, katera sta se ohranila v obliki ustnega izročila. Ugotovili smo, da je cerkveni repertoar zaradi nenehnega, vsakoletnega ponavljanja bolje ohranjen. Zapisani so primeri, po katerih lahko trdimo, da so Faroski kantaduri resnično varuhi glasbene dediščine.
Ključne besede: Faroski kantaduri, klapsko petje, kolednice, postne pesmi, ustno izročilo, vokalna glasba
Objavljeno v DKUM: 06.06.2017; Ogledov: 1314; Prenosov: 79
Celotno besedilo (2,67 MB)

Opis: Namen diplomske naloge z naslovom Glasovni obseg in natančnost izvedbe pesmi v 4. in 5. razredu je ugotoviti, ali obstajajo razlike v glasovnem obsegu med učenci 4. in 5. razreda osnovne šole in kako natančni so pri izvedbi pesmi. V teoretičnem delu je predstavljen človeški glas in fiziologija nastanka glasu. Opisan je razvoj glasu v otroštvu in pubertetnem obdobju, saj so otroci v 4. in 5. razredu ravno na pragu pubertete, predstavljene pa so tudi glasovne motnje za omenjeni obdobji. Posebna pozornost je namenjena petju v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju, kjer so predstavljene značilnosti tega obdobja, poudarek pa je tudi na glasovnem obsegu. Na koncu teoretičnega dela je prikazana še analiza pesmi iz glasbenega učbenika za 4. in 5. razred. V empiričnem delu so analizirani glasovni obsegi šestinosemdesetih otrok 4. in 5. razreda Osnovne šole Leskovec pri Krškem. Narejena je bila tudi analiza natančnosti izvedbe pesmi naslednjih elementov: ritmična izvedba zapetega, melodična izvedba zapetega, izvedba največjega intervala, intonančna čistost in fraziranje pri petju. Tako glasovni obsegi otrok kot tudi natančnost pri petju so bili primerjani glede na razred in na spol. Ugotovljeno je bilo, da so glasovne sposobnosti otrok zelo različne, zato so tudi obsegi pevskih glasov različni. Prevladujejo otroci, ki imajo delno razvite glasovne sposobnosti, kar nekaj pa je tudi tistih s slabo razvitimi glasovnimi sposobnostmi. Izsledki raziskave o natančnosti izvedbe pesmi pa so pokazali, da je pevska dejavnost učencev glede na kriterije, ki so bili upoštevani, precej nenatančna. Za najbolj šibki točki sta se izkazali melodična izvedba zapetega in intonančna čistost, veliko težav pa se je pojavilo tudi pri petju največjega intervala. Ritmična natančnost pri petju in fraziranje pa sta bili najbolj dosledno izvedena. Glasovi se razlikujejo po glasovnem obsegu. Razlike se pojavljajo že v samem spolu, še večje pa so po starostnih letih. Za učitelje razrednega pouka je poznavanje glasovnih obsegov otrok izjemno pomembno, zato je lahko naša raziskava o glasovnih obsegih otrok in njihovi pevski natančnosti dobra smernica za urjenje vokalne tehnike in ustrezno izbiro pevskega programa.
Ključne besede: glasovni obseg otrok, otroški glas, mutacija, petje, natančnost izvedbe pesmi
Objavljeno v DKUM: 06.05.2016; Ogledov: 2280; Prenosov: 181
Celotno besedilo (2,03 MB)

Opis: V diplomskem delu z naslovom Razlike med vodenjem otroškega in mladinskega pevskega zbora je obravnavana tematika, ki se nanaša na vodenje pevskega zbora. Želeli smo ugotoviti, kakšne so razlike med vodenjem otroškega in mladinskega pevskega zbora, torej kje se le¬-te pojavljajo. Prvi del diplomskega dela obravnava teoretične vidike vodenja pevskega zbora, in sicer so opisana psihološka, pedagoška in didaktična izhodišča za delo s šolskim pevskim zborom. Predstavljena je tudi fiziologija in oblikovanje otroškega glasu, eno poglavje pa je namenjeno tudi zborovodji, saj je le-ta glavni dejavnik, da pevski zbor sploh obstaja. Empirični del diplomskega dela je bil izveden s pomočjo kavzalno-eksperimentalne metode dela. S pomočjo anketnega vprašalnika je bilo ugotovljeno, da obstajajo statistično značilne razlike med vodenjem otroškega in mladinskega pevskega zbora na vseh treh raziskanih področjih, in sicer v metodološkem pristopu, kjer se razlike kažejo v pogostosti namenjanja pozornosti interpretaciji pesmi, v glavnem tudi pri pogostosti uporabe posameznih inštrumentov kot pripomočkov za učenje ter v pogostosti petja ob inštrumentalni spremljavi zborovodje. Na področju pevskih vaj in nastopov smo razlike med otroškim in mladinskim pevskih zborom ugotovili v številu pevskih vaj, ki jih imajo pevski zbori v enem tednu, v številu šolskih ur učenja nove pesmi, v številu pesmi, ki se jih zbori naučijo v enem šolskem letu, v številu tekmovanj, ki se jih zbori udeležijo v enem šolskem letu, ter v pogostosti soodločanja učencev pri izbiri pesemskega repertoarja. V zadnjem sklopu, torej splošnih značilnostih obeh pevskih zborov, pa se razlike kažejo v samooceni strokovne usposobljenosti za delo s pevskim zborom, v vrsti petja v pevskem zboru, ter v času, ki ga posamezni zbori namenijo skupnemu druženju. Glede na rezultate, ki jih je prinesla naša raziskava, bi bilo dobro, da bi zborovodje malo več pozornosti namenili avdiciji, posameznim tehničnim vajam, posameznim metodam za delo s pevskim zborom ter interpretaciji pesmi, saj bi s tem še bolj dokazali svojo usposobljenost za delo s pevskim zborom ter tako pričarali zadovoljstvo sebi in pevcem.
Ključne besede: petje, pevski zbor, zborovodja, pevska vaja, učenje nove pesmi 
Objavljeno v DKUM: 08.05.2014; Ogledov: 1893; Prenosov: 246
Celotno besedilo (484,78 KB)