SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Povezava med morfološko-funkcionalnimi potezami rastlin in lastnostmi tal ekstenzivnih travišč na Rogli (Pohorje)
Tina Unuk, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo uporabili funkcionalni pristop, da bi ugotovili povezavo med morfološko-funkcionalnimi potezami (MFP) rastlin in kemijskimi lastnostmi tal. Raziskavo smo opravili na sestojih ekstenzivnih oligotrofnih travišč na območju Rogle (Pohorje, SV Slovenija). Naša raziskava je bila osnovana na 60 vegetacijskih popisih. V popisih smo zabeležili 60 rastlinskih vrst, ki smo jim določili 11 MFP, in sicer nekatere sami na terenu, ostale smo pridobili iz literature. Na 23 popisnih ploskvah smo odvzeli vzorce tal za kemijske analize. V matrike, ki smo jih uporabili za statistične analize, smo uredili 60 vegetacijskih popisov ter podatke o MFP rastlin in 9 okoljskih spremenljivkah (analize tal). V začetku smo med seboj primerjali travišča v okolici tekaških prog ter travišča na smučišču Mašinžaga. Primerjali smo vrstno pestrost in razlike oz. podobnosti izbranih MFP rastlin. V nadaljevanju smo podrobneje analizirali popisne ploskve, na katerih so bili izmerjeni parametri tal, ter skušali ugotoviti vpliv le-teh na izbrane MFP rastlin. Pri primerjavi obeh travnikov smo ugotovili, da se razlikujeta med seboj tako v vrstni pestrosti kot tudi v izbranih MFP rastlin. Ugotovili smo, da so takšni rezultati posledica večje motnje na smučišču Mašinžaga, ki je predvsem rezultat dejavnosti, povezane z zimskimi športi. Da bi nazorneje ponazorili povezavo med floristično sestavo 23 vegetacijskih popisov in merjenimi okoljskimi spremenljivkami oz. med slednjimi ter MFP, smo izvedli dve ločeni multivariatni redundančni analizi (RDA). Slednji sta pokazali značilne razlike v popisih tako v floristični kot tudi funkcionalni sestavi. V nasprotju z našimi pričakovanji smo ugotovili, da se na tleh, slabše založenih s hranili, v povprečju pojavljajo višje rastline. Da je višina rastlin nižja na tleh, ki so bolje založene s hranili, razlagamo z nizkimi vrednostmi za pH tal, saj so rastlini hranila v takem okolju težje dostopna. Podobno razlago lahko iščemo za ugotovitev, da so v razmerah višjih vrednosti pH pa hkrati nižjih vrednosti za fosfor (P), kalij (K) in skupni dušik (N) rastline tudi z višjimi vrednostmi za SLA (specifično listno površino).
Ključne besede: funkcionalni tipi rastlin, analize tal, volkovja, C-S-R strategije rastlin, vrstna pestrost, multivariatne analize
Objavljeno: 23.04.2015; Ogledov: 566; Prenosov: 123
.pdf Polno besedilo (2,07 MB)

2.
Vrstni obrat in premiki v funkcionalnih tipih rastlin v primarni sukcesiji na rečnih prodiščih
Marija Meznarič, 2016, doktorska disertacija

Opis: Prodišča so obrežne ali osrednje rečne naplavine, ki jih ustvarja in nenehno spreminja rečni tok. Morfološko heterogeno in dinamično okolje prodišč je omogočilo razvoj različnih habitatov in veliko pestrost vrst in združb. Z raziskavo v okviru disertacije smo želeli prispevati k razumevanju poglavitnih okoljskih dejavnikov, ki vplivajo na vegetacijo prodišč v procesu primarne sukcesije. Cilji, ki smo si jih zastavili v raziskavi so se navezovali tako na proučevanje vrstnega obrata skozi posamezne stadije v primarni sukcesiji (spreminjanje sestave rastlinskih vrst v časovni seriji), kot tudi na premike v ekoloških strategijah rastlin, oz. premike funkcionalnih tipov rastlin, ki naseljujejo habitate na prodiščih. Uporabili in primerjali smo dve metodi: metodo stalnih ploskev in metodo kronosekvenc. Podatke o vegetaciji in okoljskih spremenljivkah smo vzorčili na 29 prodiščih srednje Drave (kronosekvence, N=143) ter na umetno znižanem prodišču pri Borlu (trajne ploskvice, N=422), kjer je vzorčenje potekalo med leti 2005-2011. Na 565 popisnih ploskvah smo ugotovili 211 rastlinskih vrst. Analiza vrst glede na preferenco habitata je pokazala, da je bilo na prodiščih največ vrst motenih/ruderalnih rastišč (55,5%), sledijo jim gozdne/grmiščne (13,7%), traviščne vrste (11,4%), vrste vodnih in obvodnih habitatov (10,9%) in indiferentne vrste (8,5%). Metode indirektne (PCA in DCA) in direktne (RDA, CCA) analize gradientov so pokazale na raznolikost v floristični sestavi popisnih ploskvic, pri tem pa smo ugotovili, da z metodo kronosekvence, ne moremo nadomestiti metode trajnih ploskvic, kadar ugotavljamo vrstni obrat v primarni sukcesiji na prodiščnih habitatih. Vrstne sestave enako starih stadijev rastlinskih združb na prodiščih se med sabo razlikujejo zaradi raznolikosti okoljskih parametrov na prodiščih; zgolj iz podatka o starosti vegetacijskega sestoja v procesu primarne sukcesije tako ne moremo sklepati o vrstni sestavi. Kot najmočnejša okoljska lastnost pri razlagi razlik v vegetaciji se pokažeta višina prodišča, sekundarno pa sestava tal (deleži proda/peska/mulja). Na osnovi 15 morfološko-funkcionalnih znakov in modela CSR primarnih strategij smo ugotavljali tudi premike v ekoloških strategijah rastlin skozi posamezne stadije v primarni sukcesiji. Močno je prevladovala CR strategija (42,1%) - kompetitorske-ruderalke. Ugotovili smo, da sta motnja in kompeticija dejavnika, ki najmočneje zaznamujeta habitate na prodiščih, medtem, ko je stres prisoten z nizkimi intenzitetami. Pri spremljanju primarne sukcesije na prodiščih smo ugotovili, da začetne CR oznake (prve faze sukcesije) naredijo premik v smeri C oznak oz. C komponente. Navedene premike oznak popisov lahko pripišemo vedno manjšemu učinku poplavne motnje na prodišče, nanosu sedimenta, ki poveča zalogo hranil v podlagi ter zmanjša (mulj, pesek) učinek pomanjkanja vode (stresa) v tleh. Zelo pomemben pogoj za ohranitev biotske pestrosti je ohranitev naravne rečne dinamike, ki pa jo človek s svojimi številnimi posegi v rečne in obrečne ekosisteme močno spreminja. Prodišča predstavljajo zato enega najbolj ogroženih elementov krajine. Raziskava procesa primarne sukcesije na prodiščih v odvisnosti od različnih okoljskih parametrov ni pomembna samo zaradi doprinosa k razumevanju temeljnih ekoloških procesov, ki se odvijajo v tem okolju, temveč so hkrati tudi nujen pogoj za predvidevanje posledic vpliva človeka na te habitate in tudi za načrtovanje ukrepov za njihovo preprečitev oz. zmanjšanje teh posledic.
Ključne besede: CSR strategije rastlin, invazivne rastline, vegetacija, multivariantne analize, pestrost rastlin, trajne ploskvice, kronosekvence, reka Drava, funkcionalne poteze rastlin, primarna sukcesija, vrstni obrat, rečna prodišča
Objavljeno: 21.10.2016; Ogledov: 428; Prenosov: 69
.pdf Polno besedilo (6,14 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici