| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
PRIDELAVA JABOLK PO PRIDELOVALNEM SISTEMU ''0,0 RESIDUE''
Nejc Rumpret, 2010, diplomsko delo

Opis: V letu 2009 so bili narejeni štirje poizkusi na lokacijah in sortah: Sadjarstvo Mirosan s sorto Elstar, UKC Pohorski dvor s sorto Jonagold, Sadjarstvo Blanca s sorto Idared in Sadjarski center Gačnik s sorto Zlati delišes. Primerjali smo integrirano pridelavo in ''0,0 residue'' pridelovalni sistem. Prvo smo škropili po načelih IPS. Drugo pa prvo polovico rastne dobe po načelih IPS, od julija naprej pa z biotičnimi pripravki. Vsi ostali tehnološki ukrepi so pri obeh sistemih enaki. Rezultati kažejo, da so ostanki pesticidov v sadju pri ''0,0 residue'' pridelovalnem sistemu najmanjši pri sorti 'Jonagold' (10 aktivnih snovi pod mejo detekcije). Največ ostankov v ''0,0 residue'' pridelovalnem sistemu je bilo pri sorti 'Idared' (samo trije pripravki pod mejo detekcije). V primerjavi z integrirano pridelavo so pridelki manjši za 2-8 %. Najmanjši delež pridelka I. razreda je bil pri 'Idaredu' (55 %), največji pa pri 'Jonogoldu' (82 %) v sistemu ''0,0 residue'' in v IPS največji pri 'Jonagoldu' (87 %) in najmanjši pri 'Zlatem delišesu' (65 %).
Ključne besede: sadje, pesticidi, varstvo rastlin, 0, 0 residue, kakovost pridelka
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 2068; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (717,11 KB)

3.
MORFOLOŠKE IN HISTOLOŠKE SPREMEMBE V RAZVOJU HIPOFARINGEALNIH ŽLEZ MEDONOSNE ČEBELE (Apis mellifera carnica)
Maja Ivana Smodiš Škerl, 2011, doktorska disertacija

Opis: Hipofaringealne žleze proizvajajo in izločajo sestavine matičnega mlečka, ki je pomembna hrana za zalego in matico. Mlade delavke imajo razvite žleze z velikimi acinusi, ki aktivno izločajo sekret. Med seboj smo primerjali delavke iz rednika in delavke iste starosti iz čebelje družine. Ugotovili smo, da so imele krmilke iz rednika v starosti nad 15 dni večji premer žleznih acinusov. Aktivno izločanje sekreta se podaljšuje s starostjo (do 27 dni) pri krmilkah iz rednika, ki ostajajo v družini in intenzivno oskrbujejo ličinke v matičnih lončkih. Opisali smo morfološke in histološke značilnosti žlez pri delavkah v razvojni stopnji bube, pri dolgoživih, zimskih čebelah in pri delavkah krmilkah v starosti 1 do 27 dni. V drugem delu poskusa smo različno stare delavke v kletkah tretirali z imidaklopridom, diazinonom ali kumafosom v časovnem obdobju za 24, 48 ali 72 ur. Po zaključenem tretiranju smo izmerili velikost premera žleznih acinusov in ugotovili značilen vpliv tretiranja na zmanjšano velikost žlez (p < 0,05). Delavke, ki so bile dlje časa (48 in 72 ur) izpostavljene tretiranju, so imele manjše žleze v primerjavi s kontrolno skupino netretiranih delavk. V žleznih acinusih smo lokalizirali stresne proteine (Hsp 70 ali Hsp 90) in določali stopnjo celične smrti. Pri delavkah, ki so bile tretirane s kumafosom ali diazinonom, smo pogosteje lokalizirali Hsp v celičnem jedru in citoplazmi, kot pri delavkah, ki so bile tretirane z imidaklopridom. Ugotovili smo, da se Hsp lokalizirajo različno glede na vrsto pesticida in starost čebel. Pri delavkah, ki so bile tretirane s kumafosom, smo ugotovili povečano stopnjo apoptotske celične smrti, po tretiranju z imidaklopridom je bila v žleznih celicah nakazana tudi nekroza. V drugi starostni skupini (7 do 12 dni) delavk je bila stopnja celične smrti po 48 urah tretiranja z imidaklopridom okoli 50-odstotna in se je po 72 urah pojavila v jedrih vseh celic. Hsp smo določili tudi v žleznih celicah netretiranih delavk in ugotovili, da je celična smrt ostala na stopnji običajne obnove celic (do 10 odstotkov) pri delavkah iz vseh štirih starostnih skupin. Pesticidi, ki smo jih uporabili v poskusu, so pri delavkah medonosne čebele povzročili povečano stopnjo odmiranja celic žleznih acinusov.
Ključne besede: hipofaringealne žleze, premer žleznih acinusov, pesticidi, stresni proteini, celična smrt
Objavljeno: 20.09.2011; Ogledov: 3457; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (12,77 MB)

4.
DOLOČANJE OSTANKOV PESTICIDOV V VZORCIH ŽITARIC S PLINSKO KROMATOGRAFIJO IN MASNO SPEKTROMETRIJO
Ivana Hohnjec, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil določiti ostanke pesticidov v vzorcih žitaric in izdelkih iz žit. Za določitev ostankov pesticidov v vzorcih žitaric smo uporabili metodo plinske kromatografije z masno selektivnim detektorjem (GC/MS) in metodo izbranih ionov (SIM – selected ion monitoring). Za kvantitativno določitev z GC/MS smo uporabili interne standarde alfa-HCH-D6 in fenantren-D10. Rezultate vsebnosti ostankov pesticidov smo ovrednotili glede na zahteve analizne metode (linearnost, ponovljivost, obnovljivost, točnost, meja določjivosti – LOQ, meja zaznavnosti – LOD, selektivnost).
Ključne besede: pesticidi, žitarice, plinska kromatografija z masno selektivnim detektorjem, validacija
Objavljeno: 11.01.2012; Ogledov: 2499; Prenosov: 388
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

5.
Pomori čebel v Sloveniji leta 2011 : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Mihael Žnidaršič, 2012, diplomsko delo/naloga

Opis: Čebele so pomemben del našega okolja. Brez njihove najpomembnejše vloge, opraševanja, bi najverjetneje ostali brez hrane. Pesticide v kmetijstvu uporabljamo za zaščito rastlin kot zaščitna sredstva pred boleznimi in škodljivci. Ob veliki in nenadzorovani ter nepravilni rabi so lahko usodni tako za rastline in živali kot tudi za zdravje ljudi. Vrsta pesticidov so neonikotinoidi, ki lahko škodljivo vplivajo tudi na žuželke, med katere prištevamo tudi čebele. Pomori čebel v letu 2011 v Sloveniji so bili posledica uporabe neonikotinoidov. Rezultati analiz semen koruze, rastlin oljne ogrščice, cvetnega prahu in mrtvih čebel so pokazali, da je bil vzrok pomora čebel klotianidin, skupaj s součinkovanjem še drugih sredstev za zaščito semen in spleta posebnih okoliščin. V Sloveniji imamo celovito urejeno področje prometa, prodaje in uporabe fitofarmacevtskih sredstev, ki so skladni tudi z zakonodajo in priporočili Evropske unije. Pristojni organi so odgovorni za zagotavljanja varnosti hrane, zaščite živali in ljudi. Njihova naloga je tudi preprečevanje in preventivno delovanje, preden do pomorov čebel sploh pride. Pred letom 2011 smo v Sloveniji, glede na pretekle izkušnje, sprejeli veliko koristnih ukrepov, povezanih z izobraževanjem in seznanjanjem uporabnikov pesticidov, prodajalcev, kmetov in čebelarjev. Kljub temu smo bili leta 2011 priča ponovnemu pomoru čebel. Zavedati se moramo, da je uspešnost ukrepov odvisna od pravilne uporabe in nadzora nad pesticidi. Pomori čebel v letu 2011 so pokazali, da bo potrebno področje uporabe posameznih fitofarmacevtskih sredstev še dodatno urediti in poostriti tudi nadzor nad njihovo uporabo.
Ključne besede: čebele, čebelarstvo, pomori, pesticidi, fitofarmacevtski pripravki, ekološka kriminaliteta, preprečevanje, ukrepi, diplomske naloge
Objavljeno: 16.05.2012; Ogledov: 1581; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

6.
ČIŠČENJE PITNE VODE IZ ČRPALIŠČA SKORBA
Katja Jakol, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo želeli preveriti učinkovitost filtrnega sistema eSpringTM za čiščenje pitne vode. Po pregledu monitoringov pitne vode iz črpališča Skorba smo ugotovili, da so občasno presežene koncentracije pesticidov in neskladje mikrobioloških analiz z zakonodajnimi vrednostmi. Opravili smo fizikalno-kemijske in mikrobiološke analize vzorcev pitne vode iz Skorbe pred filtriranjem in po njem. Rezultati analiz so pokazali, da so bili pesticidi (atrazin, desetil-atrazin) v pitni vodi povišani, s filtrom eSpringTM pa se je njihova koncentracija znižala. Opravili smo mikrobiološke analize glede na vsebnost koliformnih bakterij, enterokokov in PseudomonasAeruginose. Rezultati so pokazali skladnost s pravilnikom o pitni vodi. Vseeno pa so mikrobiološke analize potrdile, da je filter eSpringTM učinkovit, saj je bila vsota mikroorganizmov v vseh vzorcih filtrirane vode manjša kot v nefiltrirani vodi.
Ključne besede: pitna voda, pesticidi, učinkovitost filtra
Objavljeno: 20.12.2012; Ogledov: 1747; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

7.
8.
9.
10.
Razgradnja pesticidov z naprednimi oksidacijskimi postopki
Ines Tement, 2015, diplomsko delo

Opis: V okviru problematike razgradnje pesticidov, ki se skladiščijo v prsti in vodah, smo v diplomski nalogi na osnovi eksperimentov ugotavljali razgradnjo predhodno izbranega pesticida, ki ga lahko detektiramo v UV/VIS področju. Razpad le-tega oziroma razgradnjo smo spremljali s pomočjo naprednega oksidacijskega postopka, ob prisotnosti ultravijolične svetlobe. Spremljali smo razgradnjo herbicida piklorama, ki se uporablja za zatiranje ali uničevanje širokolistnih plevelov, dreves in grmovja. Eksperimente smo izvajali v reaktorju ob prisotnosti ultravijolične (UV) žarnice pri različnih eksperimentalnih pogojih, spremljali smo: koncentracijo piklorama v raztopini, moč UV-žarnice in koncentracijo vodikovega peroksida. Učinkovitost razgradnje piklorama smo spremljali z UV/VIS spektroskopijo in s plinsko kromatografijo podprto z masno spektrometrijo. Na podlagi dobljenih rezultatov analiznih metod lahko zaključimo, da smo s pomočjo šaržnega reaktorja z vgrajeno UV-žarnico ob prisotnosti vodikovega peroksida, kakor tudi brez vodikovega peroksida, uspeli razgraditi raztopino piklorama. Strupenost piklorama, tj. pred in po obdelavi, smo testirali z akutnim testom strupenosti z bakterijami Vibrio fischeri in vodnimi bolhami Daphnia magna. Glede na izvedena testa se toksičnost raztopine piklorama po obdelavi bistveno ne poveča.
Ključne besede: pikloram, pesticidi, herbicidi, napredni oksidacijski postopki, postopek H_2 O_2/UV.
Objavljeno: 27.10.2015; Ogledov: 905; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici