1. ŠTUDIJ LASTNOSTI VLAKEN IZ PERUTNINSKEGA PERJAAndreja Križanec, 2011, diplomsko delo/naloga Opis: Perutninsko perje je eden od zelo obremenjujočih odpadkov perutninske industrije, zato bo pomenil razvoj novih možnosti uporabe in predelave odpadnega perutninskega perja enega od najpomembnejših dosežkov te branže.
Cilj diplomskega dela je bil raziskati lastnosti vlaken iz odpadnega perutninskega perja in ugotoviti na katerih področjih in za kakšne materiale/izdelke bi bila potencialno uporabna.
Rezultati so pokazali, da je perutninsko preje po kemizmu zelo podobno volni. Osnovna razlika je v tem, da so reakcije v topilih in reagentih pri perju, zaradi kompaktnejše nadmolekulske strukture počasnejše in manj intenzivne kot pri volni. Perje pri standardni atmosferi navzema okrog 13 % manj vlage in po omakanju in centrifugiranju zadržuje okrog 12 % manj vode kot volna, ima nekoliko nižjo trdnost in je v povprečju mnogo tanjše od volne.
Boljša odpornost na kemikalije in nabrekanje v vodi v primerjavi z volno, daje perju boljšo potencialno uporabnost za tehnične tekstilije in kompozite, kot so npr.: izolacijski in filtracijski materiali.
Ključne besede: perutninsko perje, keratin, volnena vlakna, higroskopičnost, kvalitativne analize
Objavljeno: 02.09.2011; Ogledov: 1784; Prenosov: 150
 Celotno besedilo (3,86 MB) |
2. ŠTUDIJ POSTOPKOV ČIŠČENJA ODPADNEGA PERUTNINSKEGA PERJA ZA NADALJNJO UPORABOZala Urisk, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom »Študij postopkov čiščenja odpadnega perutninskega perja za nadaljnjo uporabo« je bil namen ugotoviti, kateri je najbolj optimalen postopek čiščenja odpadnega perutninskega perja, ki je kot stranski produkt mesne industrije zelo obremenjujoče za okolje.
Pri postopku pranja odpadnega perutninskega perja smo spreminjali parametre pranja: temperaturo, uporabo pralnega sredstva in uporabo ultrazvoka. S pomočjo številnih analiznih metod, kot so določanje motnosti odpadne kopeli, količine trdnih delcev v kopeli, celotnega organskega ogljika, celotnega dušika, vsebnosti maščob in mikrobioloških poškodb, smo ugotavljali kakšne lastnosti ima odpadna pralna kopel in oprano perje, z namenom, da bi določili optimalen postopek pranja, ki perju nudi želene in potrebne lastnosti za določeno področje uporabe.
Ključne besede: čiščenje vlaken, keratinska vlakna, analizne metode, perutninsko perje
Objavljeno: 13.10.2011; Ogledov: 1653; Prenosov: 90
Celotno besedilo (1,70 MB) |
3. Kompozitni materiali na osnovi odpadnega perutninskega perja za odstranjevanje olj iz vodeAndraž Jug, 2016, magistrsko delo Opis: Perutninska industrija s svojim delovanjem bistveno prispeva h količini odpadnega perutninskega perja, ki je okoljsko zelo obremenjujoč in za odlaganje zelo zahteven odpadek. Ocenjeno je, da v svetu letno nastaja 5 mio. ton odpadnega perja, zato potekajo obširne raziskave možnosti ponovne uporabe tega materiala. Ena izmed možnosti je uporaba perja kot adsorpcijsko sredstvo za olja iz vode, saj je zaradi svojih fizikalno-kemičnih lastnosti perje pokazalo odlične rezultate pri vezavi oljnih nečistoč v svojo strukturo.
Namen magistrskega dela je bil razviti kompozitni material na osnovi odpadnega perutninskega perja za odstranjevanje oljnih razlitij na površini vode. Z dodajanjem keramičnih delcev sepiolita, ki velja za odličen oljni adsorbent, odpadnemu perju, smo želeli izdelati kompozit z izboljšano adsorpcijsko sposobnostjo v primerjavi z osnovnimi komponentami. Za karakterizacijo osnovnih materialov smo uporabili svetlobno mikroskopijo, vrstično elektronsko mikroskopijo, sejalno analizo delcev ter metode določanja osnovnih lastnosti olja. Za izdelavo kompozitov smo med drugim uporabljali postopke mehanskega in termičnega stiskanja. Adsorpcijske lastnosti materialov smo določali v skladu s standardom ASTM F726-12.
Ugotovili smo, da dodatek sepiolita ne prispeva bistveno k adsorpcijskim lastnostim kompozita, saj zaradi višje gostote in nižje relativne adsorpcijske sposobnosti zmanjšuje vrednosti adsorpcije kompozitnega materiala. Rezultati so potrdili najučinkovitejšo adsorpcijo olja v primeru blazinic, sestavljenih iz poliestrne tkanine in napolnjene s čistim perjem.
Ključne besede: perutninsko perje, sepiolite, adsorpcija olja, analizne metode, kompozitni materiali, separacijski procesi
Objavljeno: 27.07.2016; Ogledov: 645; Prenosov: 63
Celotno besedilo (5,09 MB) |
4. Izolacija keratina iz perja s hidrotermičnimi postopkiKsenija Rutnik, 2019, magistrsko delo Opis: Perutninsko perje predstavlja enega najbolj obremenilnih in neizkoriščenih odpadkov, saj zavzema do 10 % celotne teže perjadi, kar na letni ravni nanese skoraj 10 milijonov ton odpadkov. Zaradi visokega deleža keratina (90 %) je perje potencialna surovina za pridobivanje le – tega, hkrati pa bi tako postal izkoriščen vir, namesto onesnažujoč odpadek. V sklopu magistrske naloge smo izvedli izolacijo keratina iz perutninskega perja s subkritično vodo, pri temperaturah med 120 °C in 250 °C, in časih med 5 minut in 75 minut. Ugotovili smo, da je optimalna temperatura za izvedbo izolacije 180 °C. S FTIR analizo smo potrdili prisotnost keratina v produktih izolacije s subkritično vodo. Molekulsko maso nastalega produkta smo določili s SDS – PAGE elektroforezo in gelsko kromatografijo. Molekulska masa keratina nastalega pri reakciji izolacije se giblje med 4 kDa in 12 kDa. Iz teh rezultatov sklepamo, da subkritična voda pri visoki temperaturi deluje kot reducent in razcepi disulfidne vezi v molekuli keratina, ki posledično razpade na manjše enote. Za določitev uporabnosti metode izolacije iz perutninskega perja s subkritično vodo v industrijskem merilu, bi bile potrebne nadaljnje raziskave.
Ključne besede: perutninsko perje, keratin, izolacija, subkritična voda
Objavljeno: 12.09.2019; Ogledov: 178; Prenosov: 0
Celotno besedilo (4,48 MB) |
