1. Funkcionalizacija tekstilij z uporabo biopolimerov iz odpadnih mas : diplomsko deloVanessa Wendy Bračko, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je usmerjeno v dokazovanje multifunkcionalnosti tekstilij, na katere so bile nanešene 4 apretirne raztopine, ekstrahirane iz odpadne biomase perutninskega perja in volne (ki vsebujeta biopolimer keratin) s pomočjo zelene hidrotermalne razgradnje. Polovica vzorcev je bila dodatno dializirana skozi dializno membrano. Najprej so bili določeni kemijski parametri in lastnosti ekstrahiranih raztopin (dializirana in nedializirana raztopina iz perja, dializirana in nedializirana raztopina iz volne), s poudarkom na sledenju biopolimeru keratinu. Po nanosu raztopin na poliestrsko tekstilijo, kot referenčno tekstilijo, je bila dokazana prisotnost teh raztopin na površini tkanine. Prav tako so bile analizirane nove multifunkcionalne lastnosti tekstilij. Najopaznejši doprinos k lastnostim se kaže v izjemnem antioksidativnem delovanju, ognjevarnosti, UV zaščiti in hidrofilnosti novih multifunkcionalnih tekstilij. Ključne besede: keratin, biopolimer, perutninsko perje, volna, hidrotermalna razgradnja, multifunkcionalnost, tekstilije Objavljeno v DKUM: 28.02.2024; Ogledov: 276; Prenosov: 41
Celotno besedilo (2,82 MB) |
2. Vpliv strukture perja in dodatkov na odstranitev težkohlapnih lipofilnih substanc : magistrsko deloPetra Knaus, 2022, magistrsko delo Opis: Perje je kot odpadek nedvomno količinsko zadostno, lahko dostopno in poceni, poleg tega pa se ponaša s številnimi fizikalno-kemijskimi lastnostmi, katere lahko v prid izkoristimo za raznorazne aplikacije. S ponovno uporabo odpadnega perja, z nastalo količino odpadkov tako prispevamo k razvoju okolju prijaznejših produktov.
Namen magistrskega dela je bil raziskati možnost uporabe odpadnega perja kot adsorpcijski material za odstranitev težkohlapnih lipofilnih substanc (npr. odstranjevanje oljnih razlitij v vodno okolje). Pri tem smo se osredotočili predvsem na vpliv same strukture perja na sposobnost adsorpcije in le-to dodatno preučevali z dodajanjem dveh različnih zeolitov. Bistvo dodatka zeolitov pa je predstavljalo tudi končno ravnanje z adsorbiranim oljem, saj smo s tem želeli hkrati tudi izboljšati kvaliteto adsorbiranega olja za nadaljnjo obdelavo oz. uporabo nastalega odpadka (npr. v termične namene (ogrevanje)).
Pri delu smo uporabljali Karl-Fisherjevo titracijo, ATR-FTIR spektroskopijo, EDXRF rentgensko fluorescenčno spektroskopijo in goniometrijo, pri čemer slednja ni bila uspešna zaradi nezmožnosti priprave primernega vzorca za izvedbo analize, zaradi samih karakteristih vzorcev.
Adsorpcijske lastnosti materialov in kompozitov smo določali v skladu s sandardom ASTM F726-12.
Glede na dobljene rezultate smo ugotovili, da struktura perja bistveno vpliva na sposobnost adsorpcije, in sicer smo dobili boljše rezultate pri narezanem perju, saj ima le-ta večjo aktivno površino in boljšo razporeditev samega materiala v primerjavi s celim perjem. Pri tem smo prav tako ugotovili, da sta oba materiala, v katera smo pakirali adsorbentski material primerna, vendar je material iz bombaža zaradi same strukture (gostejše tkanje) v primerjavi s tkanino iz viskoze učinkovitejši, saj adsorbira in tudi zadrži več adsorbiranega olja. Ob primerjavi obeh materialov je uporaba bombaža tudi okolju prijaznejši material, kar se tiče končne obdelave nastalega odpadka. Ob dodajanju zeolitov se je masa adsorbiranega olja zmanjšala v vseh primerih, v primerjavi s kompoziti pripravljeni samo s perjem. Zeoliti prav tako niso doprinesli k adsorpciji primesi (težkih kovin in ostalih elementov) iz adsorbiranega olja, kvečjemu so se v olje izločile prisotne snovi iz posameznih materialov.
Tako lahko za zaključek sklenemo, da se je kompozit iz narezanega perja in bombaža, brez dodatkov zeolitov, izkazal kot najprimernejši kot adsorpcijsko sredstvo za odstranjevanje težko hlapnih lipofilnih substanc. Ključne besede: perutninsko perje, zeolit, težkohlapne lipofilne substance, adsorpcija olja Objavljeno v DKUM: 16.05.2022; Ogledov: 929; Prenosov: 68
Celotno besedilo (2,60 MB) |
3. Izolacija keratina iz perja s hidrotermičnimi postopki : magistrsko deloKsenija Rutnik, 2019, magistrsko delo Opis: Perutninsko perje predstavlja enega najbolj obremenilnih in neizkoriščenih odpadkov, saj zavzema do 10 % celotne teže perjadi, kar na letni ravni nanese skoraj 10 milijonov ton odpadkov. Zaradi visokega deleža keratina (90 %) je perje potencialna surovina za pridobivanje le – tega, hkrati pa bi tako postal izkoriščen vir, namesto onesnažujoč odpadek. V sklopu magistrske naloge smo izvedli izolacijo keratina iz perutninskega perja s subkritično vodo, pri temperaturah med 120 °C in 250 °C, in časih med 5 minut in 75 minut. Ugotovili smo, da je optimalna temperatura za izvedbo izolacije 180 °C. S FTIR analizo smo potrdili prisotnost keratina v produktih izolacije s subkritično vodo. Molekulsko maso nastalega produkta smo določili s SDS – PAGE elektroforezo in gelsko kromatografijo. Molekulska masa keratina nastalega pri reakciji izolacije se giblje med 4 kDa in 12 kDa. Iz teh rezultatov sklepamo, da subkritična voda pri visoki temperaturi deluje kot reducent in razcepi disulfidne vezi v molekuli keratina, ki posledično razpade na manjše enote. Za določitev uporabnosti metode izolacije iz perutninskega perja s subkritično vodo v industrijskem merilu, bi bile potrebne nadaljnje raziskave. Ključne besede: perutninsko perje, keratin, izolacija, subkritična voda Objavljeno v DKUM: 12.09.2019; Ogledov: 1380; Prenosov: 146
Celotno besedilo (4,48 MB) |
4. Kompozitni materiali na osnovi odpadnega perutninskega perja za odstranjevanje olj iz vodeAndraž Jug, 2016, magistrsko delo Opis: Perutninska industrija s svojim delovanjem bistveno prispeva h količini odpadnega perutninskega perja, ki je okoljsko zelo obremenjujoč in za odlaganje zelo zahteven odpadek. Ocenjeno je, da v svetu letno nastaja 5 mio. ton odpadnega perja, zato potekajo obširne raziskave možnosti ponovne uporabe tega materiala. Ena izmed možnosti je uporaba perja kot adsorpcijsko sredstvo za olja iz vode, saj je zaradi svojih fizikalno-kemičnih lastnosti perje pokazalo odlične rezultate pri vezavi oljnih nečistoč v svojo strukturo.
Namen magistrskega dela je bil razviti kompozitni material na osnovi odpadnega perutninskega perja za odstranjevanje oljnih razlitij na površini vode. Z dodajanjem keramičnih delcev sepiolita, ki velja za odličen oljni adsorbent, odpadnemu perju, smo želeli izdelati kompozit z izboljšano adsorpcijsko sposobnostjo v primerjavi z osnovnimi komponentami. Za karakterizacijo osnovnih materialov smo uporabili svetlobno mikroskopijo, vrstično elektronsko mikroskopijo, sejalno analizo delcev ter metode določanja osnovnih lastnosti olja. Za izdelavo kompozitov smo med drugim uporabljali postopke mehanskega in termičnega stiskanja. Adsorpcijske lastnosti materialov smo določali v skladu s standardom ASTM F726-12.
Ugotovili smo, da dodatek sepiolita ne prispeva bistveno k adsorpcijskim lastnostim kompozita, saj zaradi višje gostote in nižje relativne adsorpcijske sposobnosti zmanjšuje vrednosti adsorpcije kompozitnega materiala. Rezultati so potrdili najučinkovitejšo adsorpcijo olja v primeru blazinic, sestavljenih iz poliestrne tkanine in napolnjene s čistim perjem. Ključne besede: perutninsko perje, sepiolite, adsorpcija olja, analizne metode, kompozitni materiali, separacijski procesi Objavljeno v DKUM: 27.07.2016; Ogledov: 1655; Prenosov: 254
Celotno besedilo (5,09 MB) |
5. ŠTUDIJ POSTOPKOV ČIŠČENJA ODPADNEGA PERUTNINSKEGA PERJA ZA NADALJNJO UPORABOZala Urisk, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom »Študij postopkov čiščenja odpadnega perutninskega perja za nadaljnjo uporabo« je bil namen ugotoviti, kateri je najbolj optimalen postopek čiščenja odpadnega perutninskega perja, ki je kot stranski produkt mesne industrije zelo obremenjujoče za okolje.
Pri postopku pranja odpadnega perutninskega perja smo spreminjali parametre pranja: temperaturo, uporabo pralnega sredstva in uporabo ultrazvoka. S pomočjo številnih analiznih metod, kot so določanje motnosti odpadne kopeli, količine trdnih delcev v kopeli, celotnega organskega ogljika, celotnega dušika, vsebnosti maščob in mikrobioloških poškodb, smo ugotavljali kakšne lastnosti ima odpadna pralna kopel in oprano perje, z namenom, da bi določili optimalen postopek pranja, ki perju nudi želene in potrebne lastnosti za določeno področje uporabe. Ključne besede: čiščenje vlaken, keratinska vlakna, analizne metode, perutninsko perje Objavljeno v DKUM: 13.10.2011; Ogledov: 2951; Prenosov: 172
Celotno besedilo (1,70 MB) |
6. ŠTUDIJ LASTNOSTI VLAKEN IZ PERUTNINSKEGA PERJAAndreja Križanec, 2011, diplomsko delo/naloga Opis: Perutninsko perje je eden od zelo obremenjujočih odpadkov perutninske industrije, zato bo pomenil razvoj novih možnosti uporabe in predelave odpadnega perutninskega perja enega od najpomembnejših dosežkov te branže.
Cilj diplomskega dela je bil raziskati lastnosti vlaken iz odpadnega perutninskega perja in ugotoviti na katerih področjih in za kakšne materiale/izdelke bi bila potencialno uporabna.
Rezultati so pokazali, da je perutninsko preje po kemizmu zelo podobno volni. Osnovna razlika je v tem, da so reakcije v topilih in reagentih pri perju, zaradi kompaktnejše nadmolekulske strukture počasnejše in manj intenzivne kot pri volni. Perje pri standardni atmosferi navzema okrog 13 % manj vlage in po omakanju in centrifugiranju zadržuje okrog 12 % manj vode kot volna, ima nekoliko nižjo trdnost in je v povprečju mnogo tanjše od volne.
Boljša odpornost na kemikalije in nabrekanje v vodi v primerjavi z volno, daje perju boljšo potencialno uporabnost za tehnične tekstilije in kompozite, kot so npr.: izolacijski in filtracijski materiali. Ključne besede: perutninsko perje, keratin, volnena vlakna, higroskopičnost, kvalitativne analize Objavljeno v DKUM: 02.09.2011; Ogledov: 2951; Prenosov: 264
Celotno besedilo (3,86 MB) |