Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu obravnavamo pomen in razsežnost gig ekonomije v Evropski uniji. Za lažje razumevanje delovanja podjetij in freelancerjev v EU na digitalnih platformah obravnavamo poleg gig ekonomije tudi platformno ekonomijo, ki prispeva h globljemu razumevanju freelancinga v sodobni digitalni dobi. Kvalitativna metoda raziskovanja omogoča vpogled v perspektivo podjetij in perspektivo freelancerjev v ekonomskem modelu gig ekonomije. Globinski intervjuji razkrivajo po eni strani dejavnike najemanja freelancerjev in po drugi strani dejavnike sprejemanja specifičnih opravil, nalog, gig del ali projektov. Skozi raziskavo smo ugotovili številne vrzeli, ki jih obravnavamo kot neizkoriščene potenciale v gig ekonomiji in nudijo priložnosti za izboljšave tega ekonomskega modela.
Ključne besede: razkritje potenciala, izkoriščanje potenciala, gig ekonomija, perspektiva podjetja, perspektiva svobodnjaka, freelancing.
Objavljeno v DKUM: 18.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 24
Celotno besedilo (3,45 MB)

Opis: Magistrsko delo preučuje Schwartzovo teorijo univerzalnih vsebin in vrednotne strukture ter koncept časovne perspektive. Proučevali smo vzroke za spremembe vrednot, razlike med državami in poudarjanje ter izraženost bolj »modernih«, v nasprotju s poudarjanjem »tradicionalnih« vrednot. Bolj specifično nas je zanimalo, kako globalizacijski indeks, ki je predstavljal mero višine globalizacije določene države, moderira odnos med vrednotami in dimenzijami časovnih perspektiv. Podatke smo pridobili s pomočjo spletne ankete. V raziskavi je sodeloval 501 udeleženec. Z namenom preverjanja napovedne vrednosti vrednotnih orientacij glede na dimenzije časovne perspektive smo izvedli multiple regresije. Ugotovili smo, da sta vrednotni kategoriji konformizem in storilnost statistično pomembna napovednika dimenzije prihodnost. Vrednotne kategorije konformizem, hedonizem in moč so statistično pomembni napovedniki dimenzije pozitivna preteklost. Ugotovili smo, da so vrednotne kategorije konformizem, samousmerjenost, moč in varnost statistično pomembni napovedniki dimenzije negativna preteklost. Analize so pokazale, da globalizacijski indeks moderira odnos med dimenzijo pozitivna preteklost in vrednotno kategorijo konformizem ter odnos med dimenzijo negativna preteklost in vrednotno kategorijo varnost. Ugotovili smo, da ne obstajajo statistično pomembne razlike med spoloma ter da mlajši udeleženci v večji meri poudarjajo vrednotno kategorijo hedonizem, medtem ko starejši udeleženci v večji meri poudarjajo vrednotno kategorijo tradicija. Mlajši udeleženci imajo bolj izraženo dimenzijo negativna preteklost, medtem ko imajo starejši udeleženci bolj izraženo časovno dimenzijo pozitivna preteklost.
Ključne besede: časovna perspektiva, moderne vrednote, tradicionalne vrednote, Schwartzova teorija vrednot
Objavljeno v DKUM: 09.03.2023; Ogledov: 742; Prenosov: 92
Celotno besedilo (1,26 MB)

Opis: Doktorska disertacija Značilnosti romanov slovenskih pisateljic na prelomu iz 20. v 21. stoletje se ukvarja z analizo šestdesetih izbranih romanov sodobnih slovenskih pisateljic, ki so izšli na prelomu iz 20. v 21. stoletje (1995–2015). V tem obdobju so pisateljice objavile veliko žanrsko zanimivih romanov, ki so še zmeraj pogosto odrinjeni na obrobje slovenske literarnozgodovinske pozornosti in zato premalo raziskani. Osredotočamo se predvsem na motivno-tematske in jezikovno-slogovne značilnosti romanesknih del. V teoretičnem delu so predstavljena teoretična izhodišča o romanu, feministični literarni vedi in sodobnem slovenskem romanu (predvsem o sodobnem romanu slovenskih pisateljic), na katerih temeljijo analize. Naslanjamo se na spoznanja domačih in tujih literarnovednih strokovnjakov, kot so Theodor W. Adorno, Jan Alber, Franz Altheim, Rick Altman, Mihail Bahtin, Vladimir Biti, Silvija Borovnik, Neil Cornwell, Jonathan Culler, Umberto Eco, Monika Fludernik, Carlos Fuentes, Jeremy Hawthorn, Miran Hladnik, Marko Juvan, Jelka Kernev Štrajn, R. Brandon Kershner, Alenka Koron, Janko Kos, Milan Kundera, David Lodge, Georg Lukács, Vanesa Matajc, Katja Mihurko Poniž, Toril Moi, Krešimir Nemec, Svetlana Slapšak, Milivoj Solar, Tomo Virk, James Wood, Franc Zadravec in Alojzija Zupan Sosič. Izbrani romani so razvrščeni po žanrskosti (avtobiografski, antiutopični, zgodovinski, kriminalni, fantazijski in znanstvenofantastični roman, grozljivi, ljubezenski, potopisni, družbeni, družinski, psihološki roman, roman s tematiko obrobnežev, posebnežev in slehernikov) in žanrski sinkretičnosti (žanrsko hibridni romani), znotraj žanrske umestitve pa po generacijski pripadnosti avtoric: Nedeljka Pirjevec, Berta Bojetu Boeta, Maruša Krese, Jelka Ovaska, Brina Švigelj Mérat, Desa Muck, Miriam Drev, Alenka Jensterle Doležal, Marjanca Mihelič, Cvetka Bevc, Maja Novak, Sonja Porle, Maja Haderlap, Erica Johnson Debeljak, Andreja Zelinka, Nataša Sukič, Suzana Tratnik, Mateja Gomboc, Mojca Kumerdej, Tanja Tuma, Vilma Purič, Majda Pajer, Veronika Simoniti, Katarina Marinčič, Lucija Stepančič, Nataša Konc Lorenzutti, Nina Kokelj, Polona Glavan, Irena Velikonja, Stanka Hrastelj, Irena Svetek, Aleksandra Kocmut, Eva Kovač, Gabriela Babnik, Jela Krečič, Simona Lečnik, Vesna Lemaić, Nataša Kramberger, Tina Vrščaj in Anja Radaljac. Na osnovi temeljnih kategorij pripovedi (snov, tema, zunanja zgradba – naslov, razdeljenost romana; notranja zgradba – zgodba, motivi, sporočilo, literarna oseba, literarni čas in prostor, pripovedovalec, jezik in slog) odkrivamo izhodišča za snovi v izbranih romanih, raznovrstnost tem, kompozicijske značilnosti romanov, motive, literarne osebe (predvsem ženske like, njihovo družbeno vlogo ter odnose med moškimi in ženskimi liki), kronotop, vlogo pripovedovalca/-ke, perspektivo in jezikovno-slogovne novosti. S posebno pozornostjo se posvečamo še ženski perspektivi, različnim vrstam stereotipov in elementom žanrskosti v romanih. Na podlagi posameznih romanesknih analiz potrdimo ali ovržemo zastavljene hipoteze in odgovorimo na raziskovalna vprašanja tako, da romane medsebojno primerjamo in povzemajoče podamo skupne značilnosti izbranih romanov, npr. motivno-tematske novosti in posebnosti, ženski liki v odnosu do moških likov, družine, družbe in političnih problemov, zgradbene novosti, vloga pripovedovalk/pripovedovalcev in jezikovno-slogovne posebnosti. Sklep je posvečen obširnim zaključnim ugotovitvam, v njem tudi povzamemo izvirne znanstvene prispevke in rezultate disertacije ter z novimi spoznanji omogočamo možnosti za nadaljnje raziskave na področju romanopisja sodobnih slovenskih pisateljic.
Ključne besede: sodobna slovenska književnost, sodobna slovenska proza, sodobni slovenski roman, romaneskni žanri, feministična literarna veda, značilnosti, žanrski sinkretizem, generacijska pripadnost, roman sodobnih slovenskih pisateljic, snov, tema, zgodba, motivi, sporočilo, protagonist/-ka, pripovedovalec/-ka, perspektiva, jezik, slog
Objavljeno v DKUM: 02.12.2022; Ogledov: 1121; Prenosov: 374
Celotno besedilo (4,16 MB)

Opis: Osrednja tema magistrske naloge je šivana risba, ki med seboj združuje tri različna izrazna sredstva – šivanje, linijo in prostor. Omenjeni pojmi so osnova praktičnega dela, hkrati pa predstavljajo izhodiščne točke teoretičnega dela, ki je razdeljen na tri poglavja. Za boljše razumevanje je v začetku najprej predstavljen in na grobo razčlenjen pojem šivane risbe. Temu sledi prvo poglavje, kjer so predstavljeni pomen, funkcija in umetnostno zgodovinski razvoj šivanja, ki ga obravnavamo kot zvrst likovnega izražanja. Drugo poglavje obravnava linijo, ki se kot osnovna likovna prvina v umetniških delih pojavi v vseh možnih oblikah. Teoretični del zaključuje poglavje o prostoru, o popačenju prostora. Umetnik z omenjenim popačenjem razgalja lastno dojemanje realnosti, hkrati pa gledalcu omogoči vstop v njegov intimni likovni prostor. Teoretični del naloge tako temelji na analizi, sintezi, komparaciji, vrednotenju in interpretaciji različnih besedil, teorij in umetnostno zgodovinskih pregledov. Magistrska naloga z naslovom napove vsebino praktičnega dela, ki je v posebnem poglavju tudi podrobno opisan, razložen in podprt s fotografijami. Gre za povsem osebno izpovedno likovno delo, ki temelji na razkolu doma na pet različnih lokacij. Praktični del magistrske naloge je produkt podrobne likovne analize posamezne hiše, ki jo sestavlja zbirka risb iz skicirke in pet velikih šivanih risb na negrundirano nenapeto platno. Vse to pa predstavlja simbolno restitucijo razklanega doma nazaj v celoto.
Ključne besede: Šivanje, šivana risba, tapiserija, linija, prostor, likovni prostor, perspektiva.
Objavljeno v DKUM: 20.11.2018; Ogledov: 1553; Prenosov: 302
Celotno besedilo (8,96 MB)

Opis: V doktorski disertaciji z naslovom Humor v slovenski mladinski književnosti je obravnavan pojem humorja in humornih elementov v slovenski mladinski književnosti. Elementi humornega se pojavljajo v številnih delih slovenske mladinske poezije, proze in dramatike, tako da se v njih pojavljajo kot humorne celote ali fragmenti in krajši odseki, vendar pa je osnovna perspektiva naravnana k čemu drugemu. Otroško in mladinsko književnost na slovenskem področju proučuje Dragica Haramija, zato smo v doktorsko disertacijo vključili njene ugotovitve in sledili teoretičnim opredelitvam slovenske mladinske književnosti, ki jih je vpeljala v slovenski prostor. V doktorski disertaciji povzemamo teoretične opredelitve in značilnosti humorja in komike, razlagamo značilnosti besedne, situacijske in značajske komike, poudarjamo recepcijske zmožnosti mladih bralcev, ki jim je mladinska literatura namenjena, in dokazujemo pojavnost temu prilagojenih tem ter z literarnoteoretičnimi obravnavami literarnih del dokazujemo visoko pogostost humorja in humornih elementov v slovenski mladinski poeziji, prozi in dramatiki. Humor je lahko posledica neujemanja/nasprotja ali posmeh primanjkljajem nekoga ali sredstvo za doživljanje lastnega ugodja. Situacijska komika nastaja s ponavljanjem okoliščin, z zamenjavo vlog in prekrivanjem dveh samostojnih vrst dogajanj. Besedna komika smeši togost jezika, kar avtorji dosegajo z rabo stilističnih sredstev (tropi in figure). Značajska komika izhaja iz družbenega življenja, bistveni pogoji značajske komike so nedružabnost osebe, ravnodušnost gledalca in avtomatizem. Humor in razumevanje humorja je pogojeno z otrokovo starostjo in z njegovim kognitivnim razvojem, tako so teme v mladinski literaturi prilagojene otrokovi starosti, pojavljajo se zabavljive pesmi o osebah, krajih, o narobe svetu, pastirske šale, pesmi, ki si jih pojejo otroci med sabo, izštevanke, uganke, v pesmih, proznih besedilih in dramskih igrah se pojavlja tematika otroškega vsakdanjika, igre, navihanosti, radoživosti, pojavljajo se nonsensna besedila, v daljših proznih besedilih so teme fantastične ali realistične in se v njih kažejo le humorni elementi. Obravnavana dela slovenske mladinske poezije, proze in dramatike kažejo na visoko pogostost humornih besedil v slovenski mladinski literaturi že v ljudskem slovstvu, nato pa od 19. stoletja naprej. Obravnavali smo Slovenske narodne pesmi zbiratelja Karla Štreklja, antologije Enci benci na kamenci 1, 2 in 3, ljudske pravljice in povedke Jožeta Tomažiča ter prozna dela slovenskih avtorjev, in sicer: Frana Levstika, Otona Župančiča, Boruta Gombača, Ervina Fritza, Franja Frančiča, Nika Grafenauerja. Barbare Gregorič Gorenc, Slavka Juga, Neže Maurer, Vinka Möderndorferja, Miroslava Košute, Miklavža Komelja, Ferija Lainščka, Borisa A. Novaka, Toneta Pavčka, Lile Prap, Andreja Rozmana Roze, Petra Svetine, Ksenije Šoster Olmer, Bine Štampe Žmavc, Anje Štefan, Saše Vegri, Erike Vouk, Daneta Zajca, Milana Dekleve, Mateja Dolenca, Frana Erjavca, Marka Kravosa, Slavka Pregla, Matjaža Pikala, Žiga X. Gombača, Josipa Jurčiča, Aksinije Kermauner, Toma Kočarja, Nataše Konc Lorenzutti, Majde Koren, Polonce Kovač, Lojzeta Kovačiča, Kajetana Koviča, Svetlane Makarovič, Mihe Matèja, Frana Milčinskega, Dese Muck, Bogdana Novaka, Toneta Partljiča, Žarka Petana, Lilijane Praprotnik - Zupančič, Leopolda Suhodolčana, Primoža Suhodolčana, Petra Svetine, Janje Vidmar, Dima Zupana, Rudolfa Pečjaka, Pavla Golie, Kristine Brenkove, Jane Milčinski in Alenke Goljevšček. Ugotavljamo, da v poeziji prevladuje nonsensa literatura, ki temelji na besedni komiki, v proznih delih in dramskih igrah je največ situacijske komike, najmanjši obseg pa zajema značajska komika. Doktorska disertacija dokazuje humoristično perspektivo v slovenski mladinski književnosti s pojavitvijo smešnih situacij, nesmiselnosti v jeziku in smešnih oseb v slovenskih mladinskih delih.
Ključne besede: Slovenska mladinska književnost, humor, besedna, situacijska in značajska komika, humoristična perspektiva.
Objavljeno v DKUM: 10.05.2017; Ogledov: 3255; Prenosov: 553
Celotno besedilo (2,32 MB)