Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu smo proučevali, ali uporabniki družbenih omrežij prepoznavajo personalizirane oglase in kakšen je njihov odnos do personalizacije oglasov. Izvedli smo raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika, katerega odgovore smo analizirali z različnimi testi. Rezultati so pokazali, da sta odnos uporabnikov do personalizacije in njihova zaznana vrednost pozitivno povezana. Personalizirani oglasi, ki se pojavljajo pred ali med zaželeno vsebino, ne kažejo statistično značilne razlike v dojemanju nadležnosti, vendar pa kažejo razliko v dojemanju zabavnosti oglasov.
Ključne besede: digitalno trženje, personalizacija, zaznana vrednost, odnos potrošnikov
Objavljeno v DKUM: 23.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,16 MB)

Opis: Digitalna transformacija je ključni dejavnik sodobnega turističnega sektorja, s katerim se soočajo tako globalni udeleženci kot lokalni ponudniki. V prvem delu naloge smo se osredotočili na osnovne koncepte digitalne transformacije, njen razvoj, ključne tehnologije ter prednosti in izzive, ki jih prinaša. Nadalje smo raziskali vpliv digitalne transformacije v turizmu, zlasti z analizo rezervacijskih sistemov, vloge družbenih medijev, trendov v turizmu ter uporabe obogatene in virtualne resničnosti. Osredotočili smo se tudi na specifičen primer podjetja Booking.com, kjer smo analizirali uporabniško izkušnjo na spletni platformi, personalizacijo na podlagi podatkov, optimizacijo za mobilne naprave ter strategije digitalnega marketinga in oglaševanja. Skozi diplomsko nalogo smo ugotovili, da Booking.com uspešno izkorišča tehnološke inovacije za izboljšanje uporabniške izkušnje in povečanje konkurenčnosti na trgu. Sklepamo, da je digitalna transformacija ključna za prihodnost podjetij v turistični industriji, ki želijo ostati relevantna in uspešna v sodobnem digitalnem okolju.
Ključne besede: digitalna transformacija, turizem, Booking.com, sistemi spletnih rezervacij, personalizacija
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 27
Celotno besedilo (2,22 MB)

Opis: Ljudje smo si med seboj različni po določenih lastnostih, prav tako se med seboj razlikujemo po različnih tipih kože. Vsak posameznik ima specifične karakteristike in potrebe po negi svoje kože, zato je še posebej pomembno prepoznati lasten tip kože. V kozmetični industriji se je tako porodila ideja o individualizirani obravnavi in negi kože posameznika. To je sprožilo razvoj personaliziranih kozmetičnih izdelkov, ki so v današnjem času pritegnili veliko pozornosti. Personaliziran kozmetični izdelek opredelimo kot izdelek, ki je prilagojen značilnostim posameznikove kože in/ali njegovim željam ter potrebam. Namenjeni so za uporabo zunanjih delov človeškega telesa z namenom, da jih očistimo, odišavimo, spremenimo videz, nudimo zaščito ter vzdržujemo ali korigiramo telesne vonjave. Personalizirani kozmetični izdelki omogočajo personalizirano nego kože, saj kupcu nudijo izdelek, ki vsebuje natančno izbrane sestavine. Te bodo na njegovo kožo učinkovito delovale in tako hitreje dosegle želen rezultat, ki jih drugi kozmetični izdelki morebiti ne bi. V magistrski nalogi smo želeli raziskati, kako se odnos žensk do personaliziranih kozmetičnih izdelkov razlikuje glede na njihove demografske dejavnike, kot so starost, osebni mesečni dohodek in dokončana stopnja izobrazbe. Prav tako smo z raziskavo želeli ugotoviti, kaj vpliva na odločitev, da se bo posameznik odločil za uporabo personaliziranega kozmetičnega izdelka. Rezultati so pokazali, da se odnos žensk do personaliziranih kozmetičnih izdelkov razlikuje glede na starost žensk. Razlikuje se med skupinami žensk, rojenimi med letoma 1965 in 1983, in tistimi, ki so se rodile v letih od 1984 do 2002. Prav tako se odnos razlikuje med ženskami, ki so se rodile med letoma 1946–1964 in 1984–2002. Statistično značilne razlike v odnosu žensk do uporabe personaliziranih kozmetičnih izdelkov obstajajo tudi glede na njihov osebni mesečni dohodek in zaključeno stopnjo izobrazbe. Značilne razlike obstajajo tudi med skupinami žensk, katerih stopnja izobrazbe je magisterij, in tistimi, ki so dokončale osnovno šolo. Prav tako pa tudi med tistimi, ki imajo opravljen magisterij, in tistimi, ki imajo zaključeno višjo ali visoko šolo. Analiza pomembnosti posameznih dejavnikov, kot so učinkovito delovanje, ugodna cena, videz embalaže, posebno izbrane kozmetične sestavine za izbran tip kože in personalizirana embalaža izdelka, je pokazala, da je ženskam najpomembnejši dejavnik za odločitev o uporabi personaliziranih kozmetičnih izdelkov njihovo učinkovito delovanje.
Ključne besede: odnos žensk, personalizacija, personalizirani kozmetični izdelki
Objavljeno v DKUM: 21.02.2023; Ogledov: 620; Prenosov: 102
Celotno besedilo (1,96 MB)

Opis: Vse več se dan danes v poslovanje uvaja nove in bolj napredne tehnologije. E-pošta je eden najbolj razširjenih medijev, ki na enostaven način doseže zelo široko množico. Vse več podjetij uporablja za komunikacijo s svojimi strankami prav e-pošto. Preko e-pošte komunicirajo, ter gradijo odnose in razmerja s potencialnimi strankami. Cilj je le te preobrniti v dejanske stranke. Pri tem si pomagajo s strategijami e-poštnega marketinga, ter tako svoje cilje o rasti dosegajo s pomočjo e-pošte. V nalogi smo predstavili pojma e-pošta in e-poštni marketing. Oba pojma smo opredelili, ter predstavili prednost in tudi slabosti uporabe le teh, v poslovanju. S teorijo in primeri smo prikazali, zakaj sta e-pošta, ter e-poštni marketing tako zelo pomembna v poslovanju podjetij in posameznikov. Poudarili smo pomembnost segmentacije, uvajanja e-poštne strategije v poslovanje, pridobivanje potencialnih strank, ter predstavili avtomatizacijo e-pošte in e-poštnega marketinga. Na koncu predstavljena praktična simulacija e-poštne kampanje, ter uprizorjen še potek izdelave visoko zmogljive e-pošte, katero smo poslali tridesetim posameznikom, ter na podlagi tega izvedli kratko analizo, kako se le ti odzivajo na e-pošto, ter strategijo e-poštnega marketinga. Analiza je pokazala, da dobro oblikovana e-pošta prej vzpodbudi prejemnika k nakupu. Prav tako kvalitetna e-pošta pozitivno vpliva na njihovo uporabniško izkušnjo. Prav tako prekomerno pošiljanje e-pošte lahko odvrne posameznike, zato v izogib temu se ustvarjajo v poslovanju kampanje v katere posamezniki s potrditvijo privolijo prejemanje e-pošte.
Ključne besede: e-pošta, e-poštni marketing, segmentacija, personalizacija, avtomatizacija, dizajn, potencialne stranke, e-poštna kampanja, Net Results
Objavljeno v DKUM: 08.11.2021; Ogledov: 953; Prenosov: 104
Celotno besedilo (741,89 KB)

Opis: Socialna omrežja, kot je Facebook, ponujajo vrsto priložnosti za učinkovito množično komunikacijo. Te so pogosto uspešno izrabljene s strani marketinških podjetij, ki v njih vidijo sredstvo za povečevanje profita, medtem ko institucije – ki bi iste principe lahko uporabile za izobraževanje in spodbujanje javnosti k družbeno koristnim vedenjem – v aplikaciji principov učinkovite množične komunikacije tradicionalno zaostajajo. V pričujoči študiji se osredotočamo na enega od tovrstnih principov, in sicer na strategije psihološkega ciljanja, pri katerih pošiljatelj sporočila poskrbi za ujemanje Facebook oglasov s psihološkimi karakteristikami posameznika, ki bo oglasu izpostavljen. Medtem ko pretekla literatura razkriva nekatere koristi psihološko ciljanih strategij v kontekstu komercialnega marketinga, v pričujoči študiji raziskovanje psihološkega ciljanja premikamo v kontekst socialnega marketinga in nadgrajujemo s preverjanjem mnogih – do tega trenutka slabo raziskanih – elementov. Pri tem se osredotočamo na tri raznolike teme, ki imajo znanstveno podporo in bi lahko koristile posameznikom ter družbi v celoti (cepljenje proti gripi, preventiva demence in zmanjševanje ogljičnega odtisa), Facebook objave pa prilagajamo posameznikovi ekstravertnosti, odprtosti ali pa obema omenjenima osebnostnima lastnostma hkrati (profil osebnosti). Za preverjanje učinkovitosti psihološko ciljanih strategij v kontekstu socialnega marketinga smo pripravili dva eksperimenta. V prvi študiji (laboratorijska študija) preverjamo pretežno kognitivne mehanizme, prek katerih bi psihološko ciljanje lahko vodilo do želenih izidov, kot je vedenjska sprememba, in sicer samoporočano naklonjenost Facebook objavam, pozornost, zajeto s sledilnikom oči in spomin, merjen z računalniško nalogo. Na vzorcu 98 udeležencev ugotavljamo, da oglasi s kongruentno ekstravertnostjo in kongruentnim profilom osebnosti kažejo konsistentne koristi v primerjavi z inkongruentnimi objavami, a so učinki na naklonjenost, pozornost in uspešnost prepoznave blagi. Nadalje v drugi študiji (spletni eksperiment) preverjamo bolj oprijemljive, socialnopsihološke izide, in sicer spremembo stališč ter spremembo vedenjskih namer. Na vzorcu 312 udeležencev ugotavljamo, da se v smeri izrazitejšega poviševanja stališč in vedenjskih namer v primerjavi z inkongruentnimi oglasi nagibajo predvsem učinki objav s kongruentnim profilom osebnosti, a so le-ti blagi in ne popolnoma uniformni. Ob tem smo v obeh študijah preverjali še odobravanje psihološkega ciljanja. Rezultati kažejo, da večina udeležencev ne odobrava psihološkega ciljanja ali pa bi psihološko ciljanje odobravali le pod določenimi pogoji, npr. kadar se uporablja v dobro uporabnikov. Pri tem se kažejo tudi pomembni napovedniki odobravanja, npr. starost. Skupno ti rezultati implicirajo, da psihološko ciljanje lahko prinaša koristi v smislu kognitivnih in socialnopsiholoških izidov, a so te šibke. Nadalje študija razkriva, da ima večina ljudi zadržke do uporabe psihološkega ciljanja. V diskusiji te rezultate povežemo s preteklo literaturo, izpostavimo njihovo uporabno vrednost ter se dotaknemo pomanjkljivosti pričujočih študij.
Ključne besede: strategije psihološkega ciljanja, personalizacija, osebnostne lastnosti, socialni marketing, Facebook
Objavljeno v DKUM: 12.10.2018; Ogledov: 1649; Prenosov: 479
Celotno besedilo (2,76 MB)