| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SODOBNA VZGOJA SKOZI POGLED BOGDANA ŽORŽA
Mojca Štefančič, 2016, diplomsko delo

Opis: Bogdan Žorž je bil eden prvih strokovnjakov v Sloveniji, ki je opozoril na neustrezne posledice permisivne vzgoje, ki naj bi proizvajala t. i. "razvajence", ki imajo mnogo značilnosti patološkega narcisa, a so na življenje še slabše pripravljeni. Na osnovi dolgoletnih izkušenj pri delu z odklonskimi mladostniki se je jasno opredelil za odločno vzgojo, ki pa mora temeljiti na zaupnem odnosu z otrokom, pristnemu zanimanju zanj in doslednemu nadzoru. Le na tak način se po njegovem lahko vzgoji uravnovešeno mlado osebnost, ki bo kos vsakodnevnim življenjskim pritiskom.
Ključne besede: Vzgoja, permisivna vzgoja, razvajenost, vzgojne težave, prevzgoja, avtoriteta, pravila, zahteve, nadzor, razvoj osebnosti, avtonomija osebnosti.
Objavljeno v DKUM: 11.11.2016; Ogledov: 1785; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (960,16 KB)

2.
IDEOLOGIJA SODOBNE POTROŠNJE SKOZI PRIZMO ŠOLSKEGA SISTEMA
Lidija Šarkanj, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Ideologija sodobne potrošnje skozi prizmo šolskega sistema obravnava različne aspekte in mehanizme postmoderne potrošniške družbe, ki so bili nujno potrebni, da se je potrošniški kapitalizem lahko razvil v vodilno ideologijo sodobnih zahodnih družb. Izpostavili bomo šolo kot ključni dejavnik te ideologije, ki z zagovarjanjem in s favoriziranjem permisivnih vzgojnih praks ter konceptom `otroku prijazne šole` pomaga oblikovati potrošniško kulturo in narcistične posameznike. Namen magistrskega dela je pokazati, da šola deluje po zahtevah prevladujoče ideologije potrošniškega kapitalizma. Šola v ta namen z različnimi mehanizmi pomaga pri reprodukciji družbeno nujne forme osebnosti, značilne za današnji čas – narcistične osebnosti. S pomočjo permisivne socializacije se oblikujejo t. i. patološki narcisi, ki nimajo klasično razrešenega Ojdipovega kompleksa, kar posameznikom onemogoča samostojno in neodvisno delovanje. To je tisti tip posameznika, ki ga sodobna potrošniška družba potrebuje, kajti živi od socialnega priznavanja drugih ljudi. Potrošniški kapitalizem potrebuje zlomljenega, nedozorelega in vedno nezadovoljnega posameznika, ki je, da bi dosegel vsaj kanček »popolnosti« ali da bi vsaj za hip pobegnil iz realnosti, ki je polna groženj in negotovosti, pripravljen trošiti in se predajati užitkom ter sanjarjenju.
Ključne besede: potrošniški kapitalizem, narcistična družba, narcistična socializacija, permisivna vzgoja, patološki narcis, šolski sistem
Objavljeno v DKUM: 27.10.2016; Ogledov: 1245; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (867,85 KB)

3.
Odnos do progresivne pedagoške misli na Slovenskem v odvisnosti od družbeno-političnih okoliščin
Arjana Savarin, 2016, diplomsko delo

Opis: Osrednji cilj in tudi namen diplomskega dela z naslovom Odnos do progresivne pedagoške misli na Slovenskem v odvisnosti od družbeno-političnih okoliščin je bil nazorno in celostno predstaviti fenomen reformsko-pedagoškega gibanja in koncepta reformske pedagogike v okviru pedagoškega in tudi širšega družbenega diskurza. Najprej smo želeli dokazati, da so spremembe, pobude oz. reforme na področju vzgoje in izobraževanja vedno pogojene z družbenimi spremembami oz. s specifičnim družbeno-političnim ozadjem. Ravno zaradi tega smo naprej proučili specifično družbeno-politično ozadje, ki je spodbudilo k nastanku reformsko-pedagoškega gibanja, ki se je navezovalo predvsem na: birokratizacijo življenjskih razmer in s tem tudi šolstva, vpliv gospodarske politike liberalnega kapitalizma na povečanje razslojenosti in revščine prebivalstva, kasneje pa tudi posledice prve svetovne vojne in oblikovanje novih nacionalnih držav in gibanj ter gospodarska kriza v 30. letih prejšnjega stoletja. Podrobneje smo opisali skupno vizijo reformsko-pedagoškega gibanja, ki je, kljub številnim različnim smerem in konceptualnim modelom, vključevala: željo po »novi« vzgoji in »novi« humanejši družbi, šolo po meri otroka, zavzemanje za humanizacijo vzgojno-izobraževalnega procesa in odnosa med učitelji in učenci, prepričanje v otrokovo dobro naravo, spodbujanje otrokove aktivnosti, samoiniciativnosti in svobode, upoštevanje faz otrokovega razvoja, zavračanje rigidnih učnih metod in načrtov itd. Opozorili smo tudi na nekatere druge pomembne, a pogostokrat zamolčane značilnosti reformsko-pedagoških konceptov, in sicer na: njihovo heteronomnost pojavnih oblik, njihovo paradoksalnost v zvezi s formulacijo »moderno – konservativno«, njihovo specifično navezanost na določen družbeno-zgodovinski in tudi politični kontekst oz. razmere, na njihova razhajanja v teoriji in praksi, na njihove probleme s prožnostjo in neenotnostjo vsebine. Osrednjo pozornost smo namenili proučevanju pojava reformsko-pedagoškega gibanja med obema vojnama na Slovenskem in v zvezi s tem želeli opozorili na ključen doprinos le-tega v okviru izoblikovanja slovenske znanstvene pedagogike. Nazadnje pa smo se posvetili tudi problemom, ki ga je znotraj pedagoške vzgojne paradigme povzročila kritika avtoritete in uveljavljanje koncepta permisivne vzgoje v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja v ZDA, konec 80. in v 90. letih pa tudi v Sloveniji. Posledice, ki so nastale v zvezi z razumevanjem vzgojne paradigme neodvisno od avtoritete in pod okriljem permisivne vzgoje, pa so v neposredni pedagoški praksi povzročile: pomankanje učiteljske avtoritete, porast medvrstniškega nasilja in težave učencev pri spoštovanju šolskih pravil. Podali smo tudi nekatere rešitve v zvezi z razumevanjem vzgojne paradigme v okviru spreminjanja forme avtoritete v prihodnosti.
Ključne besede: naturalizem, senzualizem, reformsko pedagoško gibanje, reforma šole, vzgoja in izobraževanje, alternativni pedagoški koncepti, »stara« šola, »nova« šola, herbartizem, progresivna pedagogika, reformska pedagogika, duhoslovna pedagogika, »naravna« vzgoja, kulturna pedagogika, socialno-kritična pedagogika, pedagoška sociologija, delovna šola, mladinoslovje, družbeno-politični dejavniki, modernost, konservativnost, protislovnost, avtoriteta, permisivna vzgoja, patološki narcis, Ojdipov kompleks družbeni karakter
Objavljeno v DKUM: 19.07.2016; Ogledov: 1422; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici