1. Določitev parametrov filtra za filtriranje v pogojih konstantnega tlaka : magistrsko deloUrša Fišer, 2020, magistrsko delo Opis: Obravnavala sem določitev parametrov filtra za filtriranje v pogojih konstantnega tlaka. Z analiziranjem podatkov iz člankov, sem pridobila uporabne lastnosti filtra uporabljenega v eksperimentu in izračunala procesne parametre membranskega filtra. Najprej permeabilnosti s pomočjo Darcyjevega modela potem sem s pomočjo numerične metode izračunala še poroznosti s Carman-Kozeny in Ergunovim modelom. Z modeloma sem dobila različne vrednosti poroznosti.
Potrdila sem svojo tezo, da lahko iz podatkov meritev pretoka filtrov z uporabo računskih modelov, določimo lastnosti filtra. Ob tem moramo upoštevati določene omejitve, potrebno imeti zanesljive in točne podatke meritev.
Izračuni so z modeli seveda možni, a ne moremo trditi, da so rezultati točen, so le dober približek resnične vrednosti in uporabni v praksi.
Ključne besede: Porozna snov, filter, prepustnost, permeabilnost, modeli mašenja, Carman-Kozeny model, Ergunov model, Darcyjev zakon
Objavljeno v DKUM: 27.11.2020; Ogledov: 962; Prenosov: 120
 Celotno besedilo (1,37 MB) |
2. Karakterizacija različnih feritnih jederTimotej Operčkal, 2017, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava eksperimentalno testiranje različnih feritnih jeder. Le ta so v kombinaciji z ustrezno tuljavo uporabljena v številnih aplikacijah nizkih kakor tudi visokih frekvenc. Preizkuse smo izvedli v Laboratoriju za aplikativno elektromagnetiko, kjer smo merili frekvenčno odvisnost začetne permeabilnosti in frekvenčno odvisnost relativnega izgubnega faktorja jeder. Drugi vidik raziskave pa je zajemal vpliv obnašanja jeder na povišano temperaturo, saj se magneta jedra obnašajo drugače v primeru znatno povišanih temperatur. Zato smo izvedli vse teste pri treh različnih temperaturah z namenom ugotavljanja temperaturne odvisnosti sistema. Za ta namen smo uporabili toplotno komoro, rezultati testiranj pa so potrdili našo začetno tezo.
Ključne besede: feritna jedra, začetna permeabilnost, relativni faktor izgube
Objavljeno v DKUM: 06.10.2017; Ogledov: 1431; Prenosov: 117
Celotno besedilo (2,42 MB) |
3. VPLIV OBRATOVALNIH POGOJEV NA HITROST PRENOSA VODE PRI PROCESU OSMOZEVeronika Kolar, 2016, diplomsko delo Opis: Osmoza je membranski proces, ki mu zadnja leta posvečajo veliko pozornosti, še posebej zato, ker predstavlja možnosti za boljše in predvsem bolj ekonomično pridobivanje pitne vode ter ponovno uporabo industrijskih in odpadnih voda. Pri prenosu snovi je pomembna pravilna izbira vhodne in gonilne raztopine, saj proces osmoze izkorišča razliko v osmotskem tlaku med dvema raztopinama. Namen diplomskega dela je bil določiti vpliv različnih obratovalnih pogojev na prenos snovi skozi asimetrično membrano med procesom osmoze. Uporabili smo biomimetične membrane z vgrajenimi proteini akvaporini, za katere je značilno, da omogočijo hitrejši pretok molekul vode skozi membrano in hkrati zmanjšajo povratni tok topljenca v vhodno raztopino. V prvem delu smo določali vpliv uporabe treh različnih gonilnih raztopin, in sicer vodne raztopine NaCl, CaCl2 in MgCl2. Hkrati smo spremljali tudi spremembe glede na različne koncentracije raztopine NaCl. Gonilne raztopine, ki so imele za topljenec soli z višjo molsko maso in večjim premerom ionov, to sta v našem primeru CaCl2 in MgCl2, so imele manjši povratni tok topljenca skozi membrano, kar je ena izmed lastnosti dobrih gonilnih raztopin. Višje koncentracije raztopin pa so rezultirale višji pretok molekul vode skozi membrano. Višji pretok vode skozi membrano smo opazili tudi pri procesu osmoze, kjer je aktivna stran membrane bila v stiku z gonilno raztopino. Hitrost pretoka raztopin na vsaki strani membrane je tudi eden izmed obratovalnih parametrov, ki smo ga spreminjali in spremljali vpliv na prehod vode skozi asimetrično membrano. Eksperimenti so bili izvedeni pri dveh različni pretokih raztopin, in sicer, 50 mL/min in 70 mL/min. Ugotovili smo, da ob spremenjenih pretokih, ne pride do bistvenih sprememb pri fluksu vode in povratnemu toku topljenca. Ravno tako, smo vpliv hitrosti pretoka spremljali med mašenjem membrane z alginatom, kjer tudi ni prišlo do sprememb v prenosu snovi skozi membrano. Na koncu smo s pridobljenimi meritvami določili koeficient permeabilnosti A in koeficient selektivnosti B, kjer smo ugotovili, da sta dosti bolj odvisna od obratovalnih pogojev kot sama hitrost snovi skozi membrano
Ključne besede: osmoza, biomimetične membrane, gonilna raztopina, permeabilnost, selektivnost
Objavljeno v DKUM: 30.09.2016; Ogledov: 1454; Prenosov: 119
Celotno besedilo (1,84 MB) |
4. Permeabilnost žice, polnjene s kompozitnim granulatomKlemen Hlade, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljen proces izdelave polnjene žice, proizvedene v podjetju Wire, d.o.o., s poudarkom na zagotavljanju kakovosti, ki se med drugim izraža z zagotavljanjem ustrezne polnosti polnjene žice. Opisana sta ideja ter razvoj nove merilne metode za spremljanje kvalitete polnjene žice, ki temelji na induktivnosti. Ocena smiselnosti uporabe in nadaljnjega razvoja le-te, je podana na podlagi analize rezultatov poskusnih meritev.
Ključne besede: polnjena žica, induktivnost, permeabilnost
Objavljeno v DKUM: 23.09.2016; Ogledov: 1391; Prenosov: 78
Celotno besedilo (6,62 MB) |
5. METODE ZA MERJENJE STATIČNIH MAGNETNIH LASTNOSTI MATERIALOVViktor Goričan, 2011, diplomsko delo Opis: Merilni sistem Magnet‒Physik Remagraph RE‒3 je namenjen merjenju statičnih magnetnih lastnosti mehkomagnetnih in pol‒trdomagnetnih materialov ter risanju njihovih karakteristik na analogni x‒y risalnik. Proučili smo temelje magnetnih meritev ter delovanje merilnega sistema. Zavrgli smo nekatere zastarele rešitve kalibracije in računanja konstant v navodilih, ki so bile namenjene za uporabo z analognim x‒y risalnikom, ki smo ga nadomestili z več‒funkcijsko merilno kartico NI USB‒6212 ter v programskem okolju LabView napisali program Static Hysteresis. S pomočjo merilne kartice in programa smo merilne signale digitalizirali, vključili digitalno obdelavo merilnih rezultatov ter uvedli postopke za korekcijo izmerjenih karakteristik. Uvedli smo postopke za natančnejše določanje karakterističnih točk na magnetilni in histerezni krivulji, ki so bile poprej podvržene nenatančnemu odčitavanju z grafa analognega x‒y risalnika oz. nekatere celo nedoločljive.
Ključne besede: magnetne meritve, magnetni materiali, histerezna zanka, magnetilna krivulja, magnetna polarizacija, jakost magnetnega polja, permeabilnost, LabView
Objavljeno v DKUM: 11.11.2011; Ogledov: 3951; Prenosov: 407
Celotno besedilo (4,01 MB) |
6. PIVO V PET EMBALAŽILilijana Peklar, 2010, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo podaja bistvene podatke o vrstah sprememb v živilih in pogojih, ki jih indicirajo — s poudarkom na segmentu piva. Delo vsebuje informacije in primerjave (prednosti in slabosti) med dvema vrstama embalaže za pivo (steklena in PET embalaža). Glavni vplivi, ki so bili preučevani tekom študije so migracije plinov (kisik in ogljikov dioksid), odpornost materiala na zunanje vplive (svetloba, vlaga, transport,...) ter eventualne sekundarne migracije iz materiala v živilo. Poleg klasičnih fizikalno-kemijskih metod raziskovanja je bila na testiranih vzorcih izvedena tudi senzorična ocena končnega proizvoda, v odvisnosti od časa skladiščenja in vrste embalaže.
Prvi del študije obravnava prvotna testiranja z različnimi enoslojnimi PET embalažami (različni aktivni in pasivni dodatki) in inertno stekleno embalažo. Kar pa ni ustrezalo zahtevam glede ohranjanja kvalitete piva.
Nato so v delu navedeni rezultati primerjav med stekleno in večslojno PET embalažo, ki se je glede na določene zahteve, pokazala za ustrezno.
V zadnjem delu študije je izvedena primerjava med novo vrsto enoslojne PET embalaže (cenovno sprejemljivejša od večslojne), z dodano aktivno in pasivno zaščito, večslojno plastenko in stekleno embalažo. Novo izbrana plastenka se je v primerjavi s stekleno in večslojno PET embalažo, izkazala kot dobra aktivno pasivna zaščita za produkt (migracije v okviru zahtevanih meja). S stališča organoleptike pa je bilo pivo v testirani embalaži, po preteku štirih mesecev, ocenjeno slabše kot pivo v stekleni embalaži. Organoleptične razlike med pivi so se postopoma zmanjševale in so bile ob koncu roka uporabnosti minimalne, oziroma jih ni bilo ali pa so se celo obrnile v prid piva v enoslojni PET embalaži.
Ključne besede: barierne tehnologije, migracijski procesi, pivo, embalažni materiali, PET, permeabilnost, vplivi na obstojnost živil, rok uporabnosti
Objavljeno v DKUM: 07.04.2010; Ogledov: 6164; Prenosov: 569
Celotno besedilo (5,19 MB) |
7. |
