| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
ULTRAZVOČNI KIRURŠKI NOŽ
Jasmina Miklavžič, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo primerjali električni kirurški nož in ultrazvočni kirurški nož glede časa priprave, vzdrževanja in sterilizacije. Raziskavo smo izvedli v operacijskem bloku Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Ugotovili smo, da je v očeh medicinskih sester v perioperativni dejavnosti elektrokirurški nož boljši glede lastnosti čiščenja, vzdrževanja in časa priprave. Večina anketiranih medicinskih sester se je po drugi strani odločila v prid ultrazvočnemu kirurškemu nožu glede varnosti, manjše krvavitve in manjše poškodbe tkiva. Statistično smo pokazali, da je čas priprave elektrokirurškega noža krajši od časa priprave ultrazvočnega kirurškega noža (p = 0,017). Anketiranci so bili mnenja, da je laže čistiti električni kirurški nož kot ultrazvočni kirurški nož (p = 0,096). Anketiranci pri času priprave noža za urgentne primere prav tako dajejo prednost elektrokirurškemu nožu (p<0,001). Menimo, da je z ekonomskega stališča bolje uporabljati instrumente za večkratno uporabo – aktivni del ultrazvočnega kirurškega noža. Ugotavljamo, da se ultrazvočni kirurški nož redkeje uporablja kot elektrokirurški nož in da je o njem malo literature, zato je razumevanje te tehnologije za medicinske sestre precej težavno. Diplomsko delo zaključimo s predlogom, da je potrebno več izobraževanja za delo s kompleksno tehnologijo, kot je ultrazvočni kirurški nož.
Ključne besede: Biomedicinska tehnologija, elektrokirurški nož, ultrazvočni kirurški nož, perioperativna zdravstvena nega.
Objavljeno: 01.06.2009; Ogledov: 2657; Prenosov: 455
.pdf Celotno besedilo (7,09 MB)

2.
RAZVOJ KADROV V OPERATIVNI DEJAVNOSTI SLOVENSKEGA ZDRAVSTVA
Manica Rebernik Milić, 2009, diplomsko delo

Opis: V prvem delu diplomskega dela obravnavamo teoretične osnove razvoja kadrov. Nadaljujemo z raziskavo usmerjeno na posnetek obstoječega stanja in razvoj kadrov v operativni dejavnosti na področju Republike Slovenije (RS). Raziskavo smo izvedli med operacijskimi medicinskimi sestrami v Sloveniji in tujini. V okviru nacionalnega nivoja je sodelovalo 14 bolnišnic in univerzitetna klinična centra ter 23 delegatk držav, članic Evropskega združenja operacijskih medicinskih sester - EORNA. Z odgovori na anketna vprašanja smo ugotovili, da je v RS prisotna neosveščenost vodilnega kadra v perioperativni zdravstveni negi o planiranju načrtovanja potreb po kadru. Dobljene rezultate pripisujemo mestu in vlogi vodstvenega kadra v perioperativni zdravstveni negi, ki je hierarhično v podrejenem položaju v zdravstveni negi glede na sprejemanje odločitev. Rezultati iz tujine prikazujejo diferenciacije kadrovske strukture, kjer vodilna mesta zavzema vodila operacijska medicinska sestra, ki zastopa vlogo tako imenovanega OP managerja z več pristojnosti in neposredno odgovornostjo najvišjemu vodilnemu managementu javnega zdravstvenega zavoda. Ugotovili smo, da so obstoječi kadrovski normativi v Zeleni knjigi neustrezni. Predlagamo spremembe, ki narekuje upoštevanje dejanskega in specifičnega stanja na področju kadrovskih normativov v perioperativni zdravstveni negi. Diplomsko delo zaključimo s predlogi o uvajanju novih kadrov in sistemskimi rešitvami kariernega razvoja kadrov za potrebe v perioperativni zdravstveni negi.
Ključne besede: Planiranje, razvoj človeških virov, kariera, perioperativna zdravstvena nega.
Objavljeno: 04.06.2009; Ogledov: 2198; Prenosov: 514
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

3.
CELOSTNA OBRAVNAVA BOLNIKA Z OPERATIVNIM POSEGOM Z VIDIKA OPERACIJSKE MEDICINSKE SESTRE
Marjanca Knafelc, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo opisali lik in delo medicinske sestre kot nosilke perioperativne zdravstvene nege. Priprava bolnika na operativni poseg je zahteven proces, v katerem sodelujejo različni zdravstveni strokovnjaki. Delo operacijskega tima se združuje, dopolnjuje in prepleta. V magistrskem delu smo izpostavili pravico bolnikov do ustrezne in zadostne informiranosti s strani zdravstvenih delavcev pri bolnikih, ki potrebujejo operativni poseg. Potreba po pristni komunikaciji, poslušanju in razumevajočem odnosu do bolnika je ključnega pomena. Prav tako je pomembna aktivna vloga bolnika pri vključevanju in soodločanju o njegovem zdravljenju ter s tem povezano zagotavljanje zasebnosti, diskretnosti in varovanje poklicne skrivnosti, kar vpliva na kakovost celostne zdravstvene oskrbe. Metodologija raziskovanja. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatke smo pridobili s pomočjo vprašalnika zaprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 95 hospitaliziranih in ambulantnih bolnikov, pri katerih je bil načrtovan operativni poseg. Dobljene podatke smo vizualizirali s pomočjo računalniških programov Microsoft Excel in SPSS, s katerim smo izvedli tudi statistično analizo. Uporabili smo hi kvadrat test. Rezultati. Analiza podatkov je pokazala, da bolniki ne dobijo zadostne informacije s strani zdravstvenih delavcev in da informacije niso vedno dovolj razumljive. Bolniki poiščejo dodatne informacije pri medicinski sestri in na internetu. Prav tako obisk operacijske medicinske sestre pri bolniku pred operativnim posegom vpliva na boljšo informiranost bolnika. Sklep. Bolniki, ki so dobro informirani in poučeni, imajo manj strahu, njihova stiska pred operacijo se zmanjša in bolje sodelujejo v procesu rehabilitacije. Zato je spoštovanje bolnikove avtonomije in etičnih norm izrednega pomena, ne samo v perioperativni zdravstveni negi, ampak v zdravstvu nasploh, na vseh ravneh zdravstvene obravnave bolnika.
Ključne besede: Ključne besede: perioperativna zdravstvena nega, tim, komunikacija, informiranje, avtonomija, zasebnost, spoštovanje poklicne skrivnosti.
Objavljeno: 16.02.2011; Ogledov: 4083; Prenosov: 903
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

4.
SIMULACIJA OPERATIVNEGA POSEGA IMPLANTACIJE POPOLNE KOLENSKE ENDOPROTEZE
Eva Očko, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo analizirali simulacijo vstavitve popolne kolenske endoproteze: Edheads – Virtual Knee Replacement Surgery (www.edheads.org). Posamezne faze simulacije smo primerjali z realno operacijo kolenske endoproteze, ki smo si jo ogledali v kliničnem okolju. Sam potek simulacije se ujema z realnim operacijskim posegom. Razlika, ki smo jo našli, je v tem, da imamo pri realnem posegu na voljo večjo izbiro instrumentov, katerih poimenovanje pa je enako. Identificirali smo ključne učne točke – učne cilje, ki jih simulacija prikazuje: pregled posameznih faz posega, seznanjenost s posameznimi instrumenti, uporaba instrumentov znotraj posameznih faz. Uporaba simulacijskega postopka nam omogoča prikaz postopkov operacijskega posega vstavitve kolenske endoproteze in pripravo na operativni poseg že pred samim posegom.
Ključne besede: perioperativna zdravstvena nega, kirurški instrumenti, kirurški varnostni kontrolni seznam, kolenski sklep, endoproteze.
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 2054; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

5.
Vloga operacijske medicinske sestre pri vstavitvi srčnega spodbujevalnika
Antonija Oblonšek, 2013, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča. Srčni spodbujevalnik ljudem z motnjami srčnega ritma bistveno podaljša in izboljša kvaliteto življenja. Spremlja srčni ritem in ga, kadar je potrebno, uravnava. Kljub temu, da je operativni poseg vstavitve trajnega srčnega spodbujevalnika rutinska operacija, lahko pride do zapletov. Operacijska medicinska sestra ima pri tem posegu pomembno vlogo, saj mora zagotavljati varnost bolnika na operacijski mizi, nemoten potek operativnega posega, ustrezno pripraviti operacijsko dvorano, bolnika in medicinski potrošni material. Namen raziskave. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali je obravnava bolnika po 11 funkcionalnih vzorcih Marjory Gordon primerna za ugotavljanje prioritetnih negovalnih problemov. Raziskovalna metodologija. Uporabili smo deskriptivno metodo dela, izvedli študijo primera in podatke pridobili s pomočjo intervjuja. Rezultati. Najpomembnejši negovalni problemi pri operativnem posegu vstavitve srčnega spodbujevalnika so: nevarnost infekcije, nevarnost krvavitve, nevarnost poškodb zaradi električnega toka, nevarnost poškodb zaradi specifičnega položaja na operacijski mizi, nevarnost poškodb kože, bolečina in strah. Sklep. Raziskava je potrdila, da je obravnava bolnika po 11 funkcionalnih vzorcih Marjory Gordon primerna za ugotavljanje prioritetnih negovalnih problemov, saj so v njih zajeti najpomembnejši negovalni problemi.
Ključne besede: srčni spodbujevalnik, operacijska medicinska sestra, perioperativna zdravstvena nega, študija primera, negovalni problem
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 1204; Prenosov: 299
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

6.
PERIOPERATIVNA ZDRAVSTVENA NEGA PRI OPERACIJI NA ODPRTEM SRCU
Milena Cvirn, 2013, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Operativni poseg je dejanje, ki grobo posega v bolnikovo integriteto in s katerim se anestezijske medicinske sestre dnevno srečujejo pri svojem delu. Zato je zelo pomembno, da je pristop k obravnavi bolnika na najvišji strokovni ravni, tako pred, med in po operativnem posegu. V diplomskem delu smo opisali bolezni srca in vlogo anestezijske medicinske sestre pri operaciji na odprtem srcu in v perioperativni zdravstveni negi. Namen raziskave: Namen diplomskega dela je predstaviti vlogo anestezijske medicinske sestre pri operaciji na odprtem srcu in obravnavi bolnika pred, med in po operaciji, ter ugotoviti individualen pogled anestezijskih medicinskih sester na delo pri operaciji na srcu in njihovo vlogo v zdravstveni negi. Metode: V empiričnem delu smo izvedli klinično raziskavo. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 17 vprašanj zaprtega tipa. Rezultati: Ugotovili smo, da so za profesionalni razvoj perioperativne zdravstvene nege, potrebna permanentna dodatna strokovna izobraževanja medicinskih sester, da je vloga anestezijskih medicinskih sester pri operacijah premalo poznana med bolniki in da več kot polovica anketiranih meni, da bi morebitna uvedba sestrske vizite dan pred operativnim posegom pri bolniku, omogočila boljše prepoznavanje dela in njihove vloge pri operaciji med bolniki in s tem tudi javnostjo. Ugotovili smo, da anestezijske medicinske sestre pri operaciji na srcu delajo pod večjimi obremenitvami, kot na ostalih deloviščih zaradi večjega obsega dela in same narave bolezni pri tovrstnih operacijah, kar predstavlja obenem tudi večjo možnost napak pri delu.
Ključne besede: perioperativna zdravstvena nega, operativni poseg, anestezijska medicinska sestra, bolezni srca, dejavniki tveganja, operacija na odprtem srcu
Objavljeno: 25.11.2013; Ogledov: 1593; Prenosov: 306
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

7.
Izobražanje operacijskih medicinskih sester
Blaž Brdnik, 2013, magistrsko delo

Opis: Operacijske medicinske sestre (v nadaljevanju OPMS) so specialistke na področju perioperativne zdravstvene nege. Za zagotavljanje kakovostne, strokovne in varne zdravstvene oskrbe v perioperativnem obdobju morajo razpolagati z obliko teoretičnega in praktičnega znanja. V Sloveniji OPMS pridobivajo strokovna znanja večinoma s prenosom znanj iz starejše kolegice na mlajšo v delovnem okolju, kar ni v skladu z evropskimi smernicami in priporočili. Tako se postavlja podvprašanje kompetentnosti in strokovnosti slovenskih OPMS, posledično pa kakovosti in varnosti zdravstvene oskrbe. Namen: Izpostaviti potrebo po uvedbi formalnega izobraževanja za OPMS v Sloveniji. Metodologija raziskovanja: V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodologijo. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika z vprašanji odprtega in zaprtega tipa ter lestvico stališč Likertovega tipa. V raziskavi je sodelovalo 120 operacijskih MS iz petih zdravstvenih ustanov v Sloveniji. Rezultati: V Sloveniji se OPMS v večini ustanov ne uvajajo po strukturiranem programu uvajanja. Mentorji pogoje za uvajanje ocenjujejo kot slabe. Kot najpomembnejša znanja, ki bi morala biti vključena v izobraževanje operacijskih medicinskih sester, so po mnenju znanja o preprečevanju in obvladovanju okužb v operacijskem okolju, o uporabi kirurške aseptične tehnike v operativnem okolju. Uvedbo formalnega izobraževanja za OPMS v Sloveniji podpira 98 % anketiranih. Sklep: Slovenske OPMS potrebujejo uvedbo formalnega izobraževanja, ki bo v skladu z evropskimi smernicami. OPMS bo zagotovilo profesionalnost in kompetentnost na njihovem področju delovanja, bolnikom pa kakovostno in varno zdravstveno oskrbo. operacijska medicinska sestra, perioperativna zdravstvena nega, operacijska zdravstvena nega, izobraževanje, EORNA.
Ključne besede: Operacijska medicinska sestra, perioperativna zdravstvena nega, operacijska zdravstvena nega, izobraževanje, EORNA.
Objavljeno: 25.11.2013; Ogledov: 2806; Prenosov: 592
.pdf Celotno besedilo (3,29 MB)

8.
Zadovoljstvo operacijskih medicinskih sester in varnost pacienta
Nadja Kocbek, 2013, magistrsko delo

Opis: Operacijske medicinske sestre se vsakodnevno srečujejo z nepredvidljivimi delovnimi situacijami, zato je izredno pomembno, da so svojemu delu popolnoma predane, učinkovite in zadovoljne. Z magistrsko nalogo smo želeli ugotoviti zadovoljstvo pri delu operacijskih medicinskih sester, prisotnost stresa in sindroma izgorevanja pri operacijskih medicinskih sestrah in njihovo mnenje o tem ali dobro poskrbijo za paciente. Zadovoljstvo zaposlenih igra pomembno vlogo pri delu, saj le dobra motivacija in ugodna klima lahko privedeta do dobrih delovnih pogojev in medsebojnih odnosov.
Ključne besede: operacijske medicinske sestre, varnost, pacient, zadovoljstvo, perioperativna zdravstvena nega
Objavljeno: 25.11.2013; Ogledov: 1135; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (7,04 MB)

9.
KAKOVOST ŽIVLJENJA BOLNIKOV PO VSTAVITVI KOSTNO VSIDRANEGA SLUŠNEGA PRIPOMOČKA
Petra Kolbl, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo predstavili zadovoljstvo in kakovost življenja bolnikov pred uporabo kostno vsidranega slušnega pripomočka, kakor tudi zadovoljstvo in kakovost življenja z novim slušnim pripomočkom. Opisali in predstavili smo kostno vsidrane slušne pripomočke, njihov namen in uporabo.
Ključne besede: kostno vsidran slušni pripomoček, perioperativna zdravstvena nega, komunikacija, kvaliteta življenja.
Objavljeno: 25.04.2014; Ogledov: 859; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (2,81 MB)

10.
ORGANIZACIJSKA KLIMA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI
Andreja Kovačič, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo predstavili rezultate raziskave o organizacijski klimi, izvedeni v perioperativni zdravstveni negi Univerzitetnega kliničnega centra Maribor in Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Teoretični del predstavi perioperativno zdravstveno nego in organizacijsko klimo, njene lastnosti, dimenzije, načine spreminjanja, zgodovino raziskovanja, povezave s komunikacijo, motivacijo in nagrajevanjem zaposlenih ter vodenjem. Ugotovili smo, da organizacijska klima vpliva na počutje in učinkovitost zaposlenih. Slab pretok informacij, nepravilna komunikacija in preobremenjenost zaposlenih povzročajo stres in konflikte ter vplivajo na odnos do dela in pacientov. Odnosi med zaposlenimi med seboj ter zaposlenimi in vodstvom so dobri, vendar obstajajo številni dejavniki, ki lahko vplivajo in izboljšajo raven organizacijske kulture. Značilna je ugotovitev raziskave, da je organizacija dela slaba, da gre za pomanjkanje zaposlenih, pot in način informiranja zaposlenih sta pomanjkljiva, zaposlene ne motivirata dovolj možnost izobraževanja in višina plače, kakor tudi ne možnost napredovanja. Dobljene rezultate smo analizirali in izdelali predlog optimalnega modela dejavnikov za izboljšanje organizacijske klime.
Ključne besede: Organizacijska klima, perioperativna zdravstvena nega, zaposleni, model dejavnikov organizacijske klime.
Objavljeno: 20.08.2015; Ogledov: 686; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici