| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Dinamična termografija in odziv kože na nenadno termično spremembo : diplomsko delo
Martin Petrič, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja izvedbo dinamične termografije za kožo oz. eksperimentalno merjenje segrevanja kože po hlajenju, z namenom pridobitve termičnega odziva s pomočjo termo kamere. Hlajenje je potekalo s tremi po debelini različnimi ploščicami in različnimi časi hlajenja, kjer je bil za bolj izrazit odziv kože bolj primeren prav daljši čas hlajenja, kot pa sama debelina ploščice. Na podlagi dinamike segrevanja smo preko meritev in rezultatov, ki smo jih pridobili z numeričnim modelom, skušali določiti vrednosti parametrov za perfuzisjki pretok krvi in termoregulacijski koeficient, ki odločilno vplivata na potek samega segrevanja oz. sta zelo pomembna iz stališča diagnostike kožnih bolezni. Ob primerjavi rezultatov smo ugotovili, da lahko prek samih eksperimentalnih meritev določimo oba parametra, in sicer za naš primer smo določili, da perfuzijski pretok za kožo znaša 0,0015 s^(-1), termoregulacijski koeficient pa 1,5.
Ključne besede: dinamična termografija, eksperiment, hlajenje, koža, numerična simulacija, Pennesov model, perfuzijski pretok krvi, termo kamera, termoregulacijski koeficient
Objavljeno v DKUM: 04.02.2021; Ogledov: 1038; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

2.
Reševanje inverznih problemov prenosa toplote v tkivu z metodo robnih elementov
Jurij Iljaž, 2012, doktorska disertacija

Opis: Delo obravnava inverzni problem prenosa toplote v tkivu, tj. numerično določitev krajevno odvisnega perfuzijskega pretoka v nehomogenem tkivu na osnovi neinvazivnih meritev temperature in toplotnega toka. Pri tem obravnavani problem temelji na Pennesovem matematičnem modelu. Tako pridemo do realnejšega opisa problema oziroma stanja tkiva ter možnosti določitve perfuzijskega pretoka v posameznem tkivu, ki pa je še kako pomemben tako za diagnostiko kot tudi nekatere klinične aplikacije. Problem je bil zaradi svoje zahtevnosti obravnavan numerično, pri čemer je bil postavljen nov numerični algoritem na osnovi MRE (Metode Robnih Elementov) in optimizacije. Pri tem je bila MRE uporabljena za reševanje direktnega problema prenosa toplote v nehomogenem tkivu ob predpostavljeni neznani spremenljivki ter s tem določitve namenske funkcije, ki jo želimo minimizirati s primerno optimizacijsko metodo. Izbrani sta bili dve optimizacijski metodi; BFGS (Broyden-Fletcher-Goldfarb-Shanno) in LM (Levenberg-Marquardt), ki smo ju zaradi nestabilnosti obravnavanega inverznega problema nadgradili z uporabo Tihonove regularizacije prvega reda, pri tem pa uporabili metodo L-krivulje za določitev optimalnega regularizacijskega parametra. Numerični algoritem je bil pri tem testiran za različne testne funkcije perfuzijskega koeficienta tako homogenega kot nehomogenega tkiva, pri čemer robni in začetni pogoji zadostijo enoličnosti inverznega problema. S tem je bil analiziran numerični algoritem kot tudi reševanje inverznega problema za primer eksaktnih meritev in meritev s šumom. Tako smo prišli do celovite analize primernosti optimizacijske metode, uporabljene regularizacije za reševanje tovrstnih primerov, kot tudi vpliva nehomogenosti, začetne vrednosti, šuma v meritvah in porazdelitev neznane funkcije, ki jo želimo rekonstruirati. Rezultati pri tem kažejo, da je numerični algoritem z uporabo LM metode ter uporabljene regularizacije primernejši od BFGS metode za podani inverzni problem, saj je rešitev globalno stabilna, natančneje določi neznano funkcijo in tudi hitreje konvergira. Regularizacija prvega reda je primerna le za gladke monotone funkcije z nizko vrednostjo prvega odvoda, drugače je rekonstrukcija funkcije možna le v območju blizu meritev, pri čemer ima nehomogenost snovnih lastnosti velik vpliv, še zlasti ob prisotnosti tkiva z nižjo toplotno prevodnostjo. Rekonstrukcija je možna tudi ob prisotnosti nižje stopnje šuma, medtem ko je resolucija pri višji stopnji na račun regularizacije izgubljena, kar oteži reševanje problema. Delo je usmerjeno le v numerični del problema in tako predstavlja osnovo za nadaljnji razvoj neinvazivnih metod določitve perfuzijskega pretoka krvi v realnem nehomogenem tkivu.
Ključne besede: inverzni problemi, prenos toplote v tkivu, metoda robnih elementov, optimizacija, nehomogenost tkiva, perfuzijski pretok krvi
Objavljeno v DKUM: 07.08.2012; Ogledov: 3176; Prenosov: 312
.pdf Celotno besedilo (883,38 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici