| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Odnos med telesno samopodobo, perfekcionizmom in depresivnostjo pri uporabnikih Instagrama : magistrsko delo
Tim Kotnik, 2022, magistrsko delo

Opis: Vsesplošna uporaba spletnega družabnega omrežja Instagram spodbuja številne raziskovalce k preučevanju njegovega vpliva na duševno zdravje posameznika. Zaključno delo teoretično in empirično proučuje, kako je način uporabe Instagrama povezan s posameznikovo telesno samopodobo, perfekcionizmom in depresivnostjo. V raziskavi je sodelovalo 267 udeležencev, starih od 18 do 76 let. Podatke smo zbrali preko spletnega vprašalnika, ki je bil sestavljen iz Prilagojene večdimenzionalne lestvice uporabe Facebooka, Lestvice pasivne in aktivne uporabe družabnih omrežij, Vprašalnika samopodobe za posameznike v poznem mladostništvu in zgodnji odraslosti, Vprašalnika socialne primerjave, Frostove multidimenzionalne lestvice perfekcionizma in Vprašalnika depresije, anksioznosti in stresa. Rezultati naših analiz so pokazali, da se pasivna uporaba Instagrama statistično pomembno ne povezuje s telesno samopodobo in depresivnostjo. Dodatno je bilo ugotovljeno, da se telesna samopodoba – zunanji videz negativno povezuje z maladaptivnimi oblikami perfekcionizma, medtem pa ne prihaja do povezav s telesno samopodobo – telesne sposobnosti. Nadalje so rezultati pokazali, da se depresivnost pozitivno povezuje z maladaptivnimi oblikami perfekcionizma in obema oblikama telesne samopodobe. Socialna primerjava se je izkazala kot statistično pomemben moderator odnosa med intenziteto uporabe Instagrama in telesno samopodobo. Medtem pa intenziteta uporabe Instagrama ni statistično pomemben moderator odnosa med pasivno uporabo Instagrama in telesno samopodobo. Izkazalo se je tudi, da socialna primerjava ne moderira odnosa med intenziteto uporabe Instagrama in pojavnostjo depresivnih simptomov. Izsledki naše raziskave nudijo poglobljeno razumevanje preučevanih konstruktov in pomembne ugotovitve dokaj neraziskanega področja. Navedene ugotovitve so lahko izhodišče za nadaljnje raziskovanje spletnega orodja Instagram.
Ključne besede: telesna samopodoba, perfekcionizem, depresivnost, Instagram, socialna primerjava
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 746; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

2.
Povezanost vzgojnih stilov staršev s perfekcionizmom in obsesivno-kompulzivno simptomatiko pri neklinični populaciji
Maša Žavbi, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo teoretično in empirično obravnava obsesivno-kompulzivni fenomen pri neklinični populaciji ter raziskuje vlogo zaznanih vzgojnih stilov staršev in posameznikovega perfekcionizma kot dejavnike razvoja in vzdrževanja obsesivno-kompulzivnih simptomov. V izvedeni raziskavi smo preverili, ali med splošno slovensko populacijo prihaja do pomembnih povezav med obravnavanimi konstrukti in v kolikšni meri vzgojni stil staršev ter dimenzije posameznikovega perfekcionizma napovedujejo obsesivno-kompulzivno simptomatiko. V raziskavi je sodelovalo 182 oseb, starih med 18 in 86 let. Podatke smo pridobili preko spletnega apliciranja vprašalnika o doživljanju obsesivno-kompulzivnih simptomov, vprašalnika starševske avtoritete in lestvice perfekcionizma. Rezultati analiz so pokazali, da na slovenskem vzorcu splošne populacije prihaja do statistično pomembnih: pozitivnih povezav med avtoritarnim vzgojnim stilom staršev in stopnjo posameznikovega perfekcionizma ter vsemi njegovimi dimenzijami; negativnih povezav med avtoritativnim vzgojnim stilom staršev in stopnjo posameznikovega perfekcionizma ter njegovimi maladaptivnimi dimenzijami; negativnih povezav med permisivnim vzgojnim stilom staršev in stopnjo posameznikovega perfekcionizma ter nekaterimi maladaptivnimi in adaptivnimi dimenzijami. Določene dimenzije perfekcionizma ter avtoritarni in avtoritativni vzgojni stil očeta so se izkazali kot pomembni napovedniki obsesivno-kompulzivne simptomatike. Odnos med avtoritarnim vzgojnim stilom očeta in stopnjo obsesivno-kompulzivnih simptomov moderira konstrukt perfekcionizma. Ugotovitve raziskave prispevajo k poglobljenemu razumevanju obsesivno-kompulzivnega fenomena in so prenosljive tako v klinični kot tudi akademski kontekst.
Ključne besede: obsesivno-kompulzivna simptomatika, vzgojni stil, perfekcionizem, neklinična populacija
Objavljeno v DKUM: 09.11.2021; Ogledov: 681; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

3.
Povezanost perfekcionizma z akademskim samooviranjem in študijsko uspešnostjo
Mija Štrakl, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo naredili pregled znanstvene literature o perfekcionizmu in akademskem samooviranju, raziskali njun odnos, preučili njuno vlogo v študijski uspešnosti in preverili razlike med spoloma v obravnavanih konstruktih. Za namene raziskave smo prevedli in priredili Tridimenzionalni vprašalnik perfekcionizma (ang. The Big Three Perfectionism Scale; BTPS; Smith idr., 2016), ki predstavlja novo mero perfekcionizma in glede na predhodne raziskave (npr. Casale idr., 2020; Kilmen in Arikan, 2020; Smith idr., 2016) izkazuje dobre psihometrične lastnosti. V baterijo vprašalnikov smo vključili še Frostovo multidimenzionalno lestvico perfekcionizma (FMPS; Frost idr., 1990) in Vprašalnik učnega samooviranja (ASHS; Midgley idr., 1998). V raziskavi je sodelovalo 326 študentov 1. letnikov, ki obiskujejo različne študijske programe na fakultetah Univerze v Mariboru. Rezultati faktorske analize so pokazali, da se vprašalnik na našem vzorcu obnese približno v skladu s pričakovanji. S pomočjo multiple regresijske analize smo ugotovili, da neprilagojene dimenzije perfekcionizma (predvsem starševska kritika, narcisistični perfekcionizem ter dvom v dejanja) statistično pomembno napovedujejo akademsko samooviranje v pozitivni smeri. Prilagojene dimenzije perfekcionizma so se prav tako pokazale kot statistično pomemben napovednik akademskega samooviranja, vendar pa skupaj pojasnjujejo le 4 % variance v preučevani spremenljivki. Narcisistični perfekcionizem in osebni standardi sta se pokazala kot pozitivna napovednika študijske uspešnosti, medtem ko je akademsko samooviranje negativni napovednik študijske uspešnosti. Ta tematika pri nas še ni bila podrobno raziskana, zato lahko naše ugotovitve pomembno prispevajo k spoznanjem pedagoške psihologije, prav tako pa so prenosljive tudi na druga področja. Dodano vrednost naloge vidimo tudi v prevedenem in prirejenem Tridimenzionalnem vprašalniku perfekcionizma, saj le--ta še ni bil uporabljen na slovenskem vzorcu in predstavlja obetaven pripomoček za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: perfekcionizem, akademsko samooviranje, študijska uspešnost, študenti, Tridimenzionalni vprašalnik perfekcionizma (BTPS)
Objavljeno v DKUM: 01.09.2020; Ogledov: 1030; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

4.
Povezava zaznane socialne opore z anksioznostjo in perfekcionizmom pri študentih
Petra Žula, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava povezanost med zaznano socialno oporo s strani družine, prijateljev in pomembnih drugih, anksioznostjo kot potezo in prilagojenimi in neprilagojenimi dimenzijami perfekcionizma. V raziskavi je sodelovalo 353 udeležencev (študentov), od tega 202 ženski in 151 moških. Podatke smo pridobili s pomočjo večdimenzionalne lestvice socialne opore, lestvice anksioznosti STAI in Frostove lestvice perfekcionizma. Analiza rezultatov na slovenskem vzorcu študentov je pokazala statistično značilno in negativno povezanost med zaznano socialno oporo in neprilagojenimi dimezijami perfekcionizma, zaznano socialno oporo družine in prijateljev ter anksioznostjo, prav tako med anksioznostjo in prilagojeno dimenzijo perfekcionizma organiziranost ter med zaznano socialno oporo družine in neprilagojenimi dimenzijami perfekcionizma. Statistično značilna in pozitivna povezanost se je pokazala med prilagojenimi dimenzijami perfekcionizma in zaznano socialno oporo družine ter anksioznostjo in neprilagojenimi dimenzijami perfekcionizma. Na slovenskem vzorcu študentov smo preverjali tudi razlike med spoloma pri vseh treh spremenljivkah. Rezultati so pokazali, da študentke poročajo o višji ravni zaznane socialne opore in višji izraženosti prilagojene dimenzije perfekcionizma organiziranost, medtem ko študentje poročajo v višji izraznosti neprilagojenih dimenzij perfekcionizma. Rezultati kažejo na pomembnost ozaveščanja in poznavanja odnosa konstruktov zaznane socialne opore, anksioznosti in perfekcionizma med seboj.
Ključne besede: zaznana socialna opora, anksioznost, perfekcionizem, študenti, ocenjevanje
Objavljeno v DKUM: 29.01.2020; Ogledov: 1528; Prenosov: 375
.pdf Celotno besedilo (910,72 KB)

5.
Vloga perfekcionizma pri socialni anksioznosti in motnjah hranjenja
Diana Špilak, 2019, magistrsko delo

Opis: Perfekcionizem, ki ga lahko definiramo kot težnjo k popolnosti, se povezuje tako z ugodnimi kot z neugodnimi izidi za posameznika, kar je potrdilo veliko raziskav. V magistrski nalogi smo se osredotočili na povezanost perfekcionizma z neugodnimi izidi za posameznika. Namen pričujoče študije je bil preveriti vlogo perfekcionizma pri socialni anksioznosti in motnjah hranjenja na vzorcu srednješolske populacije v slovenskem okolju. V raziskavo je bilo vključenih 146 srednješolcev, od tega 37 fantov in 109 deklet, starih od 15 do 19 let. Udeleženci raziskave so izpolnili vprašalnik, ki je bil sestavljen iz petih delov. Prvi del so sestavljala demografska vprašanja, nato so udeleženci izpolnili Frostovo lestvico perfekcionizma FMPS, Lestvico perfekcionizma za otroke in mladostnike CAPS, Inventarij socialne fobičnosti SPIN in Vprašalnik vzorcev hranjenja EAT-26. Hipoteze smo v programu SPSS preverjali s t-testom, Mann-Whitneyevim U-testom za neodvisne vzorce, regresijsko analizo in dodatkom Process Macro. Ugotovili smo, da so pozitivni napovedniki socialne anksioznosti perfekcionizem, zaskrbljenost zaradi napak in dvom v dejanja. Kot pozitivni napovedniki motenj hranjenja so se izkazali perfekcionizem, zaskrbljenost zaradi napak ter socialna anksioznost. V raziskavi smo prav tako ugotovili, da je dimenzija hujšanje pozitiven napovednik indeksa telesne mase, bulimija in preokupacija s hrano ter oralna kontrola pa sta negativna napovednika indeksa telesne mase. Rezultati so pokazali, da je za dekleta v primerjavi s fanti značilna višja izraženost perfekcionizma, socialne anksioznosti in motenj hranjenja. Natančneje, ugotovili smo, da je za dekleta v primerjavi s fanti značilna višja izraženost perfekcionizma, ki se kaže zlasti kot dvom v svoja dejanja in zaskrbljenost pred napakami, prav tako pa so pri dekletih v primerjavi s fanti bolj izražena vedenja, ki se nanašajo na hujšanje, preokupacijo s telesnim videzom in motenimi vzorci hranjenja, značilnimi za bulimijo nervozo.
Ključne besede: perfekcionizem, socialna anksioznost, motnje hranjenja
Objavljeno v DKUM: 21.05.2019; Ogledov: 1547; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

6.
Miselna naravnanost in perfekcionizem kot napovednika ciljne usmerjenosti učencev
Amanda Potočnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil proučiti odnos ciljnih usmerjenosti s perfekcionizmom in miselno naravnanostjo, poleg pa smo vključili tudi vlogo nadarjenosti. V raziskavo je bilo vključenih 239 učencev štirih osnovnih šol Podravske in Savinjske regije, od tega 135 deklet in 104 fantje. V skupino nadarjenih je spadalo 95 učencev. Povprečna starost udeležencev je bila 13,84. Udeleženci so izpolnili vprašalnik sestavljen iz treh lestvic: Vprašalnika ciljnih usmerjenosti (AGQ-R), Lestvice perfekcionizma za otroke in mladostnike (CAPS) in Vprašalnika miselne naravnanosti (revidirana mera). Analiza razlik med skupino nadarjenih učencev in učencev, ki niso bili prepoznani kot nadarjeni, je pokazala, da nadarjeni učenci v večji meri izražajo usmerjenost v obvladovanje, usmerjenost v izogibanje neobvladovanja, usmerjenost v izkazovanje zmožnosti in usmerjenost v izogibanje izkazovanja nezmožnosti. V miselni naravnanosti, nase usmerjenem perfekcionizmu in družbeno predpisanem perfekcionizmu med skupinama ni bilo pomembnih razlik. Nase usmerjeni perfekcionizem se je izkazal kot pozitiven napovednik vseh štirih ciljnih usmerjenosti, medtem ko je družbeno predpisan perfekcionizem pozitiven napovednik le usmerjenosti v obvladovanje in usmerjenosti v izkazovanje zmožnosti. Miselna naravnanost negativno napoveduje le usmerjenost v izogibanje neobvladovanja. Nadarjenost se je izkazala kot moderator odnosa med miselno naravnanostjo in usmerjenostjo v izkazovanje zmožnosti, in sicer so imeli nadarjeni učenci z višjo fiksno miselno naravnanostjo višjo izraženost usmerjenosti v izkazovanje zmožnosti, medtem ko pri nenadarjenih učencih med konstruktoma ni bilo povezave. V odnosu ciljnih usmerjenosti s perfekcionizmom in miselno naravnanostjo status nadarjenosti ni imel druge moderatorske vloge. Ugotovitve kažejo na pomembnost raziskovanja in boljšega razumevanja miselne naravnanosti, perfekcionizma in ciljnih usmerjenosti učencev, ter kljub nekaterim omejitvam predstavljajo osnovo za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: ciljna usmerjenost, perfekcionizem, miselna naravnanost, nadarjenost
Objavljeno v DKUM: 18.12.2018; Ogledov: 1189; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (752,01 KB)

7.
Perfekcionizem in ciljna usmerjenost srednješolcev: vloga spola, starosti in nadarjenosti
Maja Kodele, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil proučiti odnos med perfekcionizmom in ciljnimi usmerjenostmi, znotraj tega odnosa pa še vlogo spola, starosti in nadarjenosti. V raziskavo je bilo vključenih 267 učencev štirih srednjih šol iz goriške in posavske regije, od tega 169 deklet in 98 fantov; 103 učenci so bili prepoznani kot nadarjeni. Povprečna starost udeležencev je bila 16,44 let, prihajali pa so iz različnih štiriletnih in triletnih srednješolskih izobraževalnih programov. Za namen raziskave je bil oblikovan tridelni vprašalniški sklop, ki je zajemal demografska vprašanja, Lestvico perfekcionizma pri mladostnikih (LPM) in Vprašalnik ciljnih usmerjenosti (AGQ-R). Analiza razlik med skupinami je pokazala, da nadarjeni v večji meri stremijo k odličnosti in so bolj občutljivi na kritiko v primerjavi z učenci, ki niso bili prepoznani kot nadarjeni. Prilagojene dimenzije perfekcionizma so se izkazale kot statistično pomembni pozitivni napovedniki usmerjenosti v obvladovanje in usmerjenosti v izogibanje neobvladovanja. Pri tem stremljenje k odličnosti pozitivno napoveduje usmerjenost v obvladovanje le za učence, ki so bili prepoznani kot nadarjeni, redoljubnost pa le za mlajše učence in tiste, ki niso bili prepoznani kot nadarjeni. Neprilagojene dimenzije perfekcionizma so se izkazale kot statistično pomembni pozitivni napovedniki usmerjenosti v izkazovanje in usmerjenosti v izogibanje izkazovanja lastnih nezmožnosti. V odnosu med dimenzijami perfekcionizma in ciljnimi usmerjenostmi spol nima statistično pomembne vloge moderatorja. Kljub nekaterim omejitvam raziskava osvetljuje odnos med prilagojenimi in neprilagojenimi dimenzijami perfekcionizma in štirimi ciljnimi usmerjenostmi ter predstavlja osnovo za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: perfekcionizem, mladostniki, ciljna usmerjenost, nadarjenost
Objavljeno v DKUM: 10.10.2018; Ogledov: 1399; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (771,10 KB)

8.
Doživljanje izvajalske anksioznosti v povezavi s perfekcionizmom in refleksijo/ruminacijo pri solističnih pevcih različnih glasbenih žanrov
Sintija Leva Bukovnik, 2018, magistrsko delo

Opis: S svojo raziskavo smo želeli preveriti povezave med izvajalsko anksioznostjo (IA), ruminacijo, refleksijo in perfekcionizmom pri glasbenikih razilčnih glasbenih žanrov. Naš vzorec je obsegal 282 udeležencev (116 moških, 166 žensk), starih povprečno 27,61 let, ki solistično nastopajo v narodno-zabavni, zabavni, jazz in klasični zvrsti glasbe. Rezultati so pokazali, da med izvajalsko anksioznostjo in posameznimi dimenzijami perfekcionizma obstajajo pomembne pozitivne in negativne povezave; med IA in osebnimi standardi je bila prisotna nizka negativna povezanost, medtem ko se IA zmerno pozitivno povezuje z dvomom v dejanja, pričakovanji staršev in starševsko kritiko. Izvajalska anksioznost se je povezovala tako z refleksijo kot ruminacijo, pri čemer je bila povezava med izvajalsko anksioznostjo in ruminacijo srednje pozitivna, z refleksijo pa nizko pozitivna. Ugotovili smo, da obstajajo pomembne razlike v doživljanju IA glede na glasbeni žanr; izvajalci klasične glasbe doživljajo največ IA, sledijo jazz izvajalci in izvajalci zabavne glasbe, najmanj IA pa doživljajo izvajalci narodno-zabavne glasbe.
Ključne besede: Izvajalska anksioznost, glasbeniki, perfekcionizem, ruminacija, refleksija, glasbeni žanr
Objavljeno v DKUM: 08.10.2018; Ogledov: 1106; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (991,13 KB)

9.
Perfekcionizem: prednost ali ovira za učenca?
Eva Kranjec, 2017, pregledni znanstveni članek

Opis: Razprave o konstruktu perfekcionizma so neizogiben del tako družboslovnih kot humanističnih znanstvenih ved. Pogostnost perfekcionizma tako pri otrocih kot odraslih vodi raziskovalce k podrobnemu preučevanju specifičnih dimenzij perfekcionizma in načinov manifestiranja. Slednje dodaja pomembno vrednost pri obravnavah perfekcionizma na različnih področjih posameznikovega življenja. V prispevku predstavljamo pregled teoretičnih pojmovanj perfekcionizma, njegov razvoj in merske instrumente za ocenjevanje konstrukta perfekcionizma. Glavni namen prispevka je predstavitev znanstvenih spoznanj o perfekcionizmu pri otrocih in mladostnikih znotraj šolskega konteksta, pri čemer povzemamo različne implikacije za delo z učenci z visoko stopnjo perfekcionizma.
Ključne besede: perfekcionizem, modeli perfekcionizma, merjenje, učenci
Objavljeno v DKUM: 22.09.2017; Ogledov: 1408; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (103,27 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Dejavniki akademskega odlašanja : vloga perfekcionizma, anksioznosti in depresivnosti
Eva Kranjec, Katja Košir, Luka Komidar, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: V raziskavi smo preučevali dimenzije perfekcionizma, anksioznosti in depresivnosti kot dejavnike, ki se povezujejo z odlašanjem z akademskim delom. Osrednji namen raziskave je bil preveriti moderatorsko vlogo dimenzij perfekcionizma v odnosu med stopnjo anksioznosti in depresivnosti ter akademskim odlašanjem. Na vzorcu 403 študentov smo uporabili štiri lestvice: lestvico perfekcionizma FMPS, lestvico akademske prokrastinacije APS-SI, lestvico depresivnosti CESD in lestvico anksioznosti STAIX2. Rezultati so pokazali, da na slovenskem vzorcu študentov obstaja statistično značilen pozitiven odnos med neprilagojenimi dimenzijami perfekcionizma, anksioznostjo, depresivnostjo in akademskim odlašanjem. Obenem so rezultati pokazali pomembno negativno povezanost med prilagojenima dimenzijama perfekcionizma in akademskim odlašanjem. Prav tako se je izkazalo, da so določene dimenzije perfekcionizma, anksioznost in depresivnost pomembni napovedniki akademskega odlašanja. Nadalje je analiza rezultatov pokazala, da odnos med stopnjo anksioznosti in akademskim odlašanjem moderira le ena od šestih dimenzij perfekcionizma (dimenzija osebni standardi), medtem ko odnos med stopnjo depresivnosti in akademskim odlašanjem moderira neprilagojena dimenzija pričakovanja staršev.
Ključne besede: odlašanje, perfekcionizem, anksioznost, depresivnost, študenti, Lestvica akademske prokrastinacije APS SI, Frostova lestvica perfekcionizma, Lestvica depresivnosti CESD, Lestvica anksioznosti STAI-X2
Objavljeno v DKUM: 13.07.2017; Ogledov: 1421; Prenosov: 318
.pdf Celotno besedilo (384,41 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici