1. Raziskava dejavnikov, ki vplivajo na odločitev študentov za študij računovodstvaNika Pučko, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu na vzorcu študentov visokošolskega strokovnega programa Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru proučujemo vpliv (1) osebnostnih dejavnikov, (2) izkušenj študentov z računovodskim predmetom v prvem letniku ter (3) percepcij študentov o sebi in svojih kompetencah, poklicu računovodij in delu na področju računovodstva na njihovo odločitev za študij na tej usmeritvi. Rezultati kažejo na statistično značilen negativen vpliv negativnih izkušenj z računovodskim predmetom v prvem letniku ter več statistično značilnih povezav s percepcijami študentov o sebi, svojih kompetencah ter o poklicu in delu računovodij. Odločitev za študij računovodstva najmočneje povezana s percepcijami študentov o: (1) svojih matematičnih sposobnostih in veselju do dela s številkami – pozitivna zveza, (2) svoji redoljubnosti in natančnosti – pozitivna zveza, (3) svojem znanju tujega jezika – negativna zveza, (4) svojem veselju do učenja – pozitivna zveza, (5) svojem veselju do dela v pisarni – pozitivna zveza, (6) raznolikosti in razgibanosti dela v računovodstvu – pozitivna zveza, (7) ustvarjalnosti dela v računovodstvu – pozitivna zveza in (8) pomembnosti znanja matematike in veselja do dela s številkami v računovodskem poklicu – negativna zveza.
Ključne besede: odločanje o študiju, stereotipi, osebnostne lastnosti, kompetence, percepcije.
Objavljeno v DKUM: 09.10.2023; Ogledov: 398; Prenosov: 99
 Celotno besedilo (1,57 MB) |
2. Percepcije o deljenju osebnih podatkov z državnimi in zasebnimi organizacijami : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeŽiva Drobnič Kvartuč, 2020, diplomsko delo Opis: Digitalizacija, ki sodi med aktualne trende in povzroča čedalje obsežnejše zbiranje podatkov, organizacijam omogoča učinkovitejše upravljanje in poslovanje. Poleg prednosti pa digitalizacija prinaša tudi številne izzive, povezane z ustreznim varovanjem in upravljanjem podatkov. Prav tako je pomembno zagotavljanje pozitivnih javnih percepcij glede deljenja osebnih podatkov, saj to vpliva na lažje pridobivanje podatkov s strani organizacij. Raziskave kažejo, da na pripravljenost ljudi za deljenje osebnih podatkov vplivajo različne okoliščine, med drugim tudi zaznava tveganj in občutljivosti podatkov, zaupanje v organizacije ter namen zbiranja podatkov. Kljub temu primanjkuje raziskav, ki bi se osredotočale na razlike v percepcijah glede zbiranja osebnih podatkov s strani državnih in zasebnih organizacij. Raziskovanje tovrstnih razlik je pomembno zaradi različne narave dela organizacij in različnih namenov zbiranja podatkov. Z namenom ugotoviti, ali obstajajo razlike v percepcijah glede deljenja osebnih podatkov z državnimi in zasebnimi organizacijami, je bila v diplomskem delu izvedena kvantitativna raziskava med uporabniki spleta v Sloveniji. Ugotavljalo se je, ali med respondenti obstajajo razlike v pripravljenosti za deljenje osebnih podatkov glede na vrsto organizacij, namen zbiranja podatkov in zaupanje v organizacije. Rezultati so pokazali, da v pripravljenosti respondentov za deljenje osebnih podatkov z državnimi in zasebnimi organizacijami ne obstajajo statistično značilne razlike, medtem ko je pripravljenost za deljenje osebnih podatkov povezana s pridobitvijo individualne koristi, zaupanje v državne organizacije pa je povezano s pripravljenostjo za deljenje osebnih podatkov z njimi. Respondenti so sicer najmanj pripravljeni deliti osebne podatke z nadzorstvenimi organizacijami. Ugotovitve raziskave pomembno prispevajo k razumevanju okoliščin, povezanih s pripravljenostjo ljudi za deljenje osebnih podatkov, uporabne pa so za organizacije pri spodbujanju sodelovanja ljudi pri zbiranju osebnih podatkov in krepitvi zaupanja javnosti v njihovo delo.
Ključne besede: diplomske naloge, osebni podatki, zbiranje, deljenje, javni sektor, zasebni sektor, javne percepcije
Objavljeno v DKUM: 22.07.2020; Ogledov: 1246; Prenosov: 158
Celotno besedilo (983,97 KB) |
3. ODKRIVANJE POJAVA SINESTEZIJAnja Pintar, 2009, diplomsko delo Opis: Način doživljanja vidnih in slušnih predstav je pri vsakem posamezniku drugačen. Ob poslušanju neke melodije slušni dražljaj izzove zvočni in vidni vtis. Te vidne vtise, ki se nam porajajo ob poslušanju glasbe, imenujemo sinestezije.
Testirali smo 20 učencev Zasebne glasbene šole v samostanu sv Petra in Pavla, pri čemer smo želeli ugotoviti povezanost med toni in barvami ter skladbami in barvami pri teh učencih. Rezultate vprašalnikov smo obdelali kvantitativno. Dobljene rezultate predstavljamo grafično in v preglednicah. Podatki so obdelani v odstotkih.
17 učencev je povezalo določen ton z določeno barvo, izstopal je en učenec, ki je pri ponovitvi poskusa dvema tonoma določil isto barvo. 79% učencev je v obeh poskusih z enakimi besedami opisalo 4. skladbo. 2. skladbo je v obeh poskusih enako opisalo 68,4% učencev. 1. skladbo je v obeh poskusih enako opisalo 63,2% učencev, 3. skladbo pa je v obeh poskusih enako opisalo 57,9% učencev.
Ugotavljam, da so barve pri pouku glasbene vzgoje lahko v pomoč pri razvoju glasbenih melodičnih sposobnosti otrok, če pri tem uporabimo sodobne pristope poučevanja.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: sinestezija, glasba, ton, barva, povezovanje tonov z barvami, psihologija percepcije.
Objavljeno v DKUM: 20.01.2010; Ogledov: 2857; Prenosov: 365
Celotno besedilo (3,40 MB) |
