Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Zagreb kot glavno mesto Hrvaške predstavlja velik potencial za razvoj turistične ponudbe. Diplomsko delo proučuje razvoj in percepcijo luksuznega turizma skozi čas, s posebnim poudarkom na percepciji prebivalcev mesta Zagreb. Luksuzni turizem se je v zadnjih nekaj letih spremenil. Nekoč je bil na voljo le elitni populaciji, danes pa je zaradi spremenjenih potrošniških navad bolj dostopen širši populaciji. Cilj dela je bil analizirati, kako prebivalci Zagreba gledajo na luksuz in ugotoviti, ali je na tem področju luksuz povezan z materialnimi dobrinami ali pa se obrača k novim teorijam o luksuzni izkušnji. S kvantitativno metodo smo v empiričnem delu z anketno tehniko ugotovili, da luksuzni turizem ostaja povezan predvsem s konceptom prestiža, ki se prilagaja zahtevam sodobnega potrošnika, ki se namesto tradicionalnim vidikom nagiba k personalizirani in edinstveni izkušnji, namesto tradicionalnim vidikom luksuza.
Ključne besede: luksuzni turizem, turistični trendi, percepcija luksuznega turizma, Zagreb.
Objavljeno v DKUM: 07.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 38
Celotno besedilo (1,03 MB)

Opis: Uvod: Skrb za paciente, ki nenadoma in nepričakovano umrejo na urgenci, lahko za zaposlene zdravstvene delavce, tudi medicinske sestre, predstavlja velik psihični in čustveni izziv. Neobvladovanje takšnih izzivov lahko med medicinskimi sestrami povzroči frustracijo, nezadovoljstvo, zmanjšano kakovost življenja ter nenazadnje tudi čustvene, fizične in psihične bolezni. Metode: Izvedli smo pregled literature v tujih podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, MEDLINE, Web of Science in v ScienceDirect. Potek pregleda literature smo prikazali s PRISMA diagramom poteka. Moč dokazov smo presojali s hierarhijo dokazov. Izvedli smo kritično oceno člankov po JBI ocenjevalna orodja. Uporabili smo deskriptivni pristop in vsebinsko analizo. Rezultati: V podatkovnih bazah smo na podlagi izbranega iskalnega niza identificirali skupno 2582 raziskav, v končni izbor pa vključili 4 relevantne tematsko ustrezne raziskave. Izpostavili smo glavno kategorijo: izkušnje medicinskih sester ob skrbi za umrle paciente na urgenci, znotraj katere smo izoblikovali naslednje podkategorije: okolijske in organizacijske ovire, čustveno dojemanje smrti in ključni elementi oskrbe. Ozirajoč se na kritično oceno kakovosti smo tri raziskave ocenili z zmerno oceno kakovosti, eno raziskavo pa z visoko oceno kakovosti. Razprava in zaključek: Skrb za odrasle paciente, ki umrejo na urgenci, predstavlja težek in zahteven vidik dela v zdravstveni negi. Medicinske sestre na urgenci si želijo zagotavljati visokokakovostno oskrbo umirajočim pacientom in njihovim družinam.
Ključne besede: smrt, medicinska sestra, percepcija, izkušnje, urgenca
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 84; Prenosov: 68
Celotno besedilo (1,08 MB)

Opis: Cilj naše naloge je bil raziskati percepcije novinarjev in urednikov ter (nekdaj) zaposlenih na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) glede potencialnih političnih vplivov in pritiskov nanje, glede njihovega dojemanja korupcije v slovenski politiki (predvsem v strankah SD, NSi, SDS in Levica) ter glede prepletov med polji novinarstva, politike in korupcije v Sloveniji. Za uresničitev tega cilja smo analizirali podatke, ki smo jih pridobili z lastnim anketnim vprašalnikom (odzive smo zbrali leta 2019 z vzorcem 103 novinarjev in urednikov) ter na podlagi intervjujev, ki smo jih izpeljali med letoma 2019–2023 z novinarji, uredniki ter (nekdaj) zaposlenimi na KPK (n = 27). Raziskali smo tudi podatke prijav napadov na novinarsko delovanje iz spletne baze Društva novinarjev Slovenije (DNS) (n = 60). Na podlagi analiz opisanega vzorca smo ugotovili, da novinarji in uredniki, vključeni v raziskavo, dojemajo korupcijo v Sloveniji kot pogosto in intenzivno – pri tem stranke, ki jih dojemajo kot starejše, smatrajo za tendenčno bolj koruptivne. Načeloma se zavedajo potencialnega vpliva, ki ga lahko imajo (tesnejši) odnosi s politiki na njihovo poročanje, čeprav zavedanje tega vpliva nekoliko šepa, ko gre za odnos med vprašanim novinarjem oz. urednikom in politiki, s katerimi so sami spletli tesen odnos. Večina novinarjev in urednikov je prav tako pretežno kritična do poklicnih prehodov iz politike v novinarstvo. Kot obliko vplivov oz. pritiskov nase s strani politikov so novinarji in uredniki največkrat omenjali verbalne napade preko socialnih omrežij. Večinoma so se strinjali, da pripadniki vseh političnih strank nanje ne vplivajo enako. Pri tem se je večina strinjala, da so vplivi oz. pritiski stranke SDS bolj »neprefinjeni« oz. »surovi«, vplivi oz. pritiski strank SD, Levica in NSi pa bolj »prefinjeni« oz. »blagi«. Na podlagi odgovorov vseh intervjuvancev sklepamo, da novinarji oz. uredniki in (nekdaj) zaposleni na KPK vzdržujejo pretežno dobre odnose. Prav tako večina intervjuvancev meni, da je KPK »brezzobi tiger« in da je neodvisnost te institucije odvisna predvsem od njenega vodstva. Zaključimo lahko, da so politični vplivi in pritiski na novinarsko delo in na delo KPK v Sloveniji resen ter večplasten problem, ki se potencialno odseva v pogostosti in intenzivnosti korupcije v Sloveniji, prav tako pa tudi v sami percepciji korupcije v očeh slovenske javnosti.
Ključne besede: odnosi med politiki in novinarji, percepcija korupcije, vplivi na novinarje, pritiski na novinarje, Komisija za preprečevanje korupcije
Objavljeno v DKUM: 13.11.2023; Ogledov: 460; Prenosov: 67
Celotno besedilo (3,75 MB)

Opis: Institut neprištevnosti je eden osnovnih institutov v kazenskem pravu. Njegova pomembnost in kompleksnost se kaže v množici različnih disciplin, ki morajo med seboj sodelovati že pri sami definiciji in v njegovi praksi. V največji meri je vzpostavljeno sodelovanje s sodnimi izvedenci psihološke in psihiatrične stroke za pomoč pri ocenjevanju prištevnosti obdolženca. Skozi raziskavo sodne prakse je bilo ugotovljeno, da je največkrat vzrok za dosojeno neprištevnost duševna motnja oz. duševna bolezen. Vzrok osebnostne motnje je bil za neprištevnost upoštevan le izjemoma, med tem ko je bil v skoraj polovici primerov vseh neprištevnih, v kombinaciji s katero koli motnjo, vzrok tudi vpliv drog ali alkohola. Za prevladujoče vzroke neprištevnosti so se torej izkazale duševne bolezni ter z alkoholom in drogami povezane začasne duševne motnje. Kjer je bila potreba po mnenju sodnega izvedenca, je bil v večini primerov klican le en sodni izvedenec psihiatrične stroke. Iz sodne prakse se je izkazalo, da sodni izvedenec psiholog samostojno v nobenem primeru ni zadostoval kriterijem za celostno in dokončno presojo o duševnem stanju obdolženca. V vseh primerih, kjer sta bila dva izvedenca, sta bili njuni mnenji enotni. Iz analize pritožbenih razlogov je bilo mogoče razbrati, da so se v vseh analiziranih judikatih, razen v enemu, različni razlogi nanašali na prištevnost. Skozi analizo stališč ljudi je bilo ugotovljeno, da imajo udeleženci o neprištevnih osebah negativno mnenje in jih vidijo kot nevarne, nepredvidljive ljudi, z nizko samokontrolo. Kljub temu so udeleženci v primerih lažjih kaznivih dejanj bolj nagnjeni h kaznovanju prištevnega storilca kot neprištevnega. Preko prepoznave prištevnosti storilca skozi resnično zgodbo se je izkazalo, da so udeleženci v več kot 50 % primerov enako ugotovili prištevnost opisanega storilca, kot jo je dosodilo sodišče.
Ključne besede: neprištevnost, sodna praksa, percepcija, stališča, duševne motnje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 18.05.2023; Ogledov: 521; Prenosov: 82
Celotno besedilo (1,03 MB)

Opis: V diplomskem delu »Percepcija blagovne znamke Coca Cola med študenti Ekonomsko-poslovne fakultete« opredeljujem blagovne znamke, ki so postale nepogrešljivi del našega vsakdana. Z njimi se srečujemo prav vsak dan. Uspešna blagovna znamka se ne zgodi kar čez noč, tega se zavedajo upravitelji znamk, ki se na vse možne načine trudijo, da bi kupcem znamko kar se da približali in jim v najboljši možni meri zagotovili zadovoljstvo v njihovih očeh, saj to privede do ponavljajočih se nakupov. Ogromno vlogo pri znamkah igra tudi njena osebnost, ki je neponovljiva oz. unikatna. Z njo znamki pripišemo človeške lastnosti in si jo zamišljamo kot resnično osebo. V drugem, empiričnem delu diplomskega dela, sem s pomočjo ankete študente Ekonomsko-poslovne fakultete spraševala o blagovni znamki Coca-Cola kot osebi. S pomočjo pridobljenih podatkov sem lahko v osnovi pridobila vpogled v osebnostni profil Coca-Cole kot osebe in kako jo kot takšno vidijo študenti. Rezultati raziskave so pokazali, da bi bila Coca-Cola ženska, črne ali bele polti, stara 25, 30 ali 40 let. Živela bi bolj razkošno, in sicer v vili. Bila bi Evropejka, živela pa bi v bolj topli državi – Španiji. Ker Coca-Colo povezujemo s pijačo, bi opravljala poklic natakarice, oblačila pa bi se v modna/trendovska oblačila. Njene oči bi bile rjave barve, prav tako tudi njeni kratki lasje. Ker smo prišli do zaključka, da bi bila Coca-Cola ženskega spola, bi imela ženski tip postave v obliki peščene ure, visoka pa bi bila 170 centimetrov. Njene najbolj vidne in izrazite osebnostne lastnosti bi bile sledeče: bila bi v koraku s časom, vesela, drzna, živahna, domača, prijazna in inteligentna. Veljala bi za ženstveno in nežno osebo.
Ključne besede: blagovna znamka, osebnost blagovne znamke, tipi osebnosti blagovne znamke, percepcija blagovne znamke, Coca-Cola.
Objavljeno v DKUM: 23.11.2022; Ogledov: 930; Prenosov: 203
Celotno besedilo (2,89 MB)