Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomski nalogi smo na osnovi eksperimentalnih analiz določili mrazoobstojnost betona z dodatkom elektrofiltrskega pepela in reciklirane gume. Kot nadomestek dela veziva smo uporabili dva tipa pepela, kot nadomestek dela agregata pa reciklirano gumo iz SR, EMPD in EPM. Vsem vzorcem je bil za izboljšanje mrazoobstojnosti dodan aerant. Polovico vzorcev smo izpostavili zmrzovanju in tajanju, njihove mehansko-fizikalne lastnosti smo primerjali z nezmrzovanimi vzorci. Na vseh vzorcih smo izvedli preizkuse tlačne trdnosti, s pomočjo ultrazvoka pa smo jim izmerili še modul elastičnosti. Na podlagi rezultatov lahko zaključimo, da samo zmrzovanje in tajanje na tlačno trdnost in modul elastičnosti ni vplivalo toliko, kot je na te lastnosti vplivala izbira elektrofiltrskega pepela. Rezultati so pokazali, da so tudi delci reciklirane gume dobro vplivali predvsem na mrazoobstojnost betona, saj so delci povečali mesta, kjer se lahko med zmrzovanjem širi led, ki je nastal med zmrzovanjem.
Ključne besede: mrazoobstojnost, elektrofiltrski pepel, reciklirana guma, beton, aerant
Objavljeno v DKUM: 03.04.2018; Ogledov: 1421; Prenosov: 153
Celotno besedilo (1,14 MB)

Opis: Na začetku diplomskega dela se bomo dotaknili zgodovine materialov, s katerimi so gradili naši predniki. V nadaljevanju bomo razložili sistematiko delitve mineralnih veziv, ki jih poznamo danes ter predstavili nekatere njihove mehanske in fizikalne lastnosti. Nato bomo podrobneje obravnavali veziva, kot so elektrofiltrski pepel, metakaolin in naravni pucolan, ter le-te v laboratoriju zmešali, izmerili gostoto ter opravili preizkus tlačne in upogibne trdnosti. V zadnjem delu bomo vse rezultate zabeležili, jih analizirali in primerjali med seboj.
Ključne besede: beton, elektrofiltrski pepel, metakaolin, naravni pucolan, tlačna trdnost, upogibna trdnost
Objavljeno v DKUM: 21.07.2016; Ogledov: 2609; Prenosov: 153
Celotno besedilo (1,29 MB)

Opis: Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti kako različni načini pridelave (ekološka, integrirana, konvencionalna in kontrola) vplivajo na hranilno in energijsko vrednost sojinega semena. V raziskavo je bila vključena soja sorte `ES Mentor`, pridelana na polju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru. Analiziranih je bilo 8 vzorcev soje. Fizikalno-kemijske analize so obsegale določanje vsebnosti vode s termogravimetrično in gravimetrično metodo, vsebnosti pepela z gravimetrično metodo, vsebnosti maščob z ekstrakcijsko gravimetrično metodo po Soxhletu in vsebnosti celokupnih ogljikovih hidratov s fenol-žveplovo metodo. Različni vzorci soje so vsebovali raznoliko vsebnost hranilnih snovi. Analize so pokazale, da so imeli vsi vzorci najnižjo vsebnost pepela. Najnižjo vsebnost je imel vzorec 221 – 5,18 g/100 g, najvišjo pa vzorec 322 – 5,99 %. Sledila je vsebnost vode, ki je med posameznimi analiziranimi vzorci zelo nihala od 5,59 g/100 g v 221 do 6,89 g/100 g v vzorcu 422. Vzorci soje so vsebovali od 13,06 g/100 g v 122 do 15,20 g/100 g v 322 maščob. Vsebnost totalnih ogljikovih hidratov se je gibala med 35,66 g/100 g v vzorcu 322 do 46,85 g/100 g v vzorcu 422. Na podlagi določene vsebnosti maščob, vode, pepela in totalnih ogljikovih hidratov smo izračunali vsebnost beljakovin. Najmanj beljakovin je vseboval vzorec 422 – 26,50 g/100 g, največ pa 121 - 37,23 g/100 g. Vrednost in delež energije je bil sorazmeren s količino vsebovanega makrohranila. V analiziranih vzorcih soje so največjo energijsko vrednost in energijski delež imeli totalni ogljikovi hidrati (606,23 kJ–796,47 kJ; 33,85 %–44,67 %), nato beljakovine (536,08 kJ–796,47 kJ; 25,27 %–35,79 %) in najmanj maščobe (483,36 kJ–562,40 kJ; 27,35 %–31,40 % ). Povprečne energijske vrednosti 100 g vzorca se niso bistveno razlikovale (1755,69 kJ–1809,82 kJ).
Ključne besede: soja, pridelovalni sistem, beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati, pepel, voda, energijska vrednost
Objavljeno v DKUM: 22.10.2015; Ogledov: 2592; Prenosov: 292
Celotno besedilo (1,21 MB)

Opis: V diplomski nalogi smo opravili eksperimentalno analizo cementne paste z dodatkom elektrofilterskega pepela (EFP), reciklirane gume in aeranta. Na vzorcih hidratizirane cementne paste smo z Dugganovim testom izzvali zakasnelo tvorbo etringita (DEF). Posledice te reakcije so bile deformacije, katere so bile kompenzirane z zelo majhnimi delci reciklirane gume. Majhni delci reciklirane gume so delovali kot majhne vzmeti v togi cementni matrici. Posledično je prišlo do zmanjšanja deformacij v cementnem kamnu.
Ključne besede: cementna pasta, reciklirana guma, aerant, elektrofilterski pepel, ekspanzija, krčenje
Objavljeno v DKUM: 27.01.2015; Ogledov: 2281; Prenosov: 179
Celotno besedilo (2,89 MB)

Opis: V diplomskem delu z naslovom »Uporaba betonske mešanice z dodatkom reciklirane gume in elektrofiltrskega pepela« je predstavljena uporaba betonov, pri katerih smo del veziva nadomestili z elektrofiltrskim pepelom, del agregata pa smo nadomestili z reciklirano gumo. Izvajali smo preizkuse tlačnih trdnosti betona in preizkuse mrazoobstojnosti. V seriji vzorcev smo uporabili aerant in med seboj primerjali dobljene rezultate vzorcev brez aeranta in vzorce z dodatkom aeranta. Uporaba elektrofiltrskega pepela in reciklirane gume v betonski mešanici je predstavljena kot možnost ponovne uporabe odpadnih materialov.
Ključne besede: drenažni beton, vodoprepusten beton, reciklirana guma, elektrofiltrski pepel, aerant
Objavljeno v DKUM: 20.09.2013; Ogledov: 2882; Prenosov: 395
Celotno besedilo (11,59 MB)