| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Termična predelava letečega pepela iz sežiga komunalnih odpadkov : magistrsko delo
Natalija Orešek, 2009, magistrsko delo

Opis: Pri sežigu komunalnih odpadkov nastajajo večje količine produktov, ki jih moramo ustrezno zajeti in obdelati do te stopnje, da ne bodo negativno vplivali na okolje in ljudi. Med temi produkti sta zelo pomembna pepel iz kotla in iz odpraševalnih naprav (leteči pepel). Vsebujeta namreč velike količine težkih kovin in nevarnih kemikalij, (As, Pb, Sb, Sn, Sr, Cd, Cr, Cu, Hg), pa tudi sledi organskih polutantov (poliklordibenzo-dioksini in furani), zato imata lastnosti nevarnega odpadka. Teh odpadkov ni mogoče odlagati v okolje ali jih koristno in varno za okolje in ljudi uporabiti za druge uporabne produkte brez stabilizacije ali celo inertizacije. Kemijska sestava in fizikalne lastnosti letečega pepela so odvisne predvsem od sestave vhodnega materiala — torej od komunalnih odpadkov, ki pa variira in se spreminja v odvisnosti od sezone in sestave odpada. V splošnem pa leteči pepel vsebuje SiO2, Al2O3, CaO in spremenljive količine MgO, Na2O, K2O, žveplo (kot SO3),… - podobne sestavine, kot se uporabljajo v steklarski industriji za pripravo stekla — zato je bil osnovni cilj magistrske naloge preveriti zmožnost visokotemperaturnega taljenja letečega pepela sežigalnice v Augsburgu, Nemčija in iz prašnega pepela izdelati kompaktne masivne dele po treh različnih postopkih (taljenje + naknadna kristalizacija vzorca; taljenje + mletje materiala + stiskanje + sintranje vzorca in stiskanje + sintranje vzorca). Pri taljenju se tvori steklu podobna, amorfna snov; leteči pepel se zatali, postane steklast oz. se vitrificira. Če nastalo steklo naknadno toplotno obdelamo - z namenom pridobitve boljše kemijske obstojnosti in višje tlačne trdnosti - nastalo steklo kristalizira (se razstekli oz. devitrificira), nastane steklokeramika. Raziskane so bile relacije in odvisnosti med temperaturo taljenja letečega pepela, tlaka, s katerim stisnemo vzorec pred sintranjem in temperaturo toplotne obdelave dobljenega produkta, z namenom pridobiti produkt z najoptimalnejšimi lastnostmi. Na podlagi meritev različnih fizikalnih in kemijskih lastnosti izdelanih vzorcev smo ugotavljali, po kateri od teh tehnologij lahko iz prašnega letečega pepela izdelamo kompaktne dele s primerno trdnostjo in kemijsko obstojnostjo, kar bi omogočilo njihovo varno in neškodljivo odstranjevanje oziroma uporabo v praktične namene (kot npr. nasipni material oz. kot material za tlakovanje).
Ključne besede: sežig komunalnih odpadkov, termična obdelava, preostanki po sežigu, leteči pepel, taljenje, zasteklitev, vitrifikacija, steklo, toplotna obdelava, sitnranje, steklokeramika
Objavljeno: 03.11.2009; Ogledov: 2913; Prenosov: 388
.pdf Celotno besedilo (5,93 MB)

4.
Zasteklitev letečega pepela iz sežiga komunalnih odpadkov : magistrsko delo
Franc Berk, 2010, magistrsko delo

Opis: Sistem celovitega ravnanja z odpadki vključuje možnost termične izrabe odpadkov kot virov. Po prednostnem redu ravnanja z odpadki je termična izraba odpadkov uvrščena pred odlaganje, zato se v bodoče zaradi nujnega zmanjšanja količin odloženih odpadkov in posledičnega nedoseganja okoljskih ciljev pričakuje upoštevanje prednostnega reda ravnanja z odpadki. V Sloveniji je zgrajena prva sežigalnica komunalnih odpadkov, ki obratuje v okviru Regijskega centra za ravnanje z odpadki. Glede na sestavo in omejeno možnost snovnega recikliranja preostanka komunalnih odpadkov sta potrebna še vsaj dva obrata za termično obdelavo. Kot stranski produkt termične izrabe komunalnih odpadkov nastajajo večje količine odpadkov, med katerimi je kot nevarni odpadek tudi »leteči pepel«, ki ga brez obdelave in stabilizacije v Sloveniji ni mogoče odlagati ali predelati v uporabne v produkte. V magistrskem delu smo raziskali možnost stabilizacije in deloma inertizacije letečega pepela iz sežiga pretežno komunalnih odpadkov z lokalnim — slovenskim odpadnim pretežno komunalnim steklom do zahteve, da bi ga bilo mogoče uporabiti za predelavo v koristne izdelke, ali za stabilno, okolju čim manj škodljivo in dolgoročno kontrolirano končno dispozicijo odlaganja skladno z zakonodajo. Za dosego tega cilja smo izvedli proces zasteklitve — vitrifikacije (produkt je steklo) in proces naknadne kristalizacije — devitrifikacije (produkt je steklokeramika). Za vodenje in nadzor procesov zasteklitve in kristalizacije ter ugotavljanje fizikalno-kemijskih in mehanskih lastnosti produktov so bile uporabljene metode preskušanja in analiziranja: mikrokemična analiza EDS, diferenčna dinamična kalorimetrija DSC, svetlobno in elektronsko mikroskopiranje, fazna analiza 2D-XRD, tlačni preskus, meritve trdote po Vickersu in kemijski analizni metodi ICP-MS ter ionska kromatografija za ugotavljanje kemijske obstojnosti eksperimentalno pridobljenih produktov. Analize kažejo na zadovoljive rezultate glede kemijske obstojnosti dobljenih produktov stekla in steklokeramike, saj omogočajo predelavo v uporabne produkte in v skrajnem primeru tudi odlaganje na odlagališčih za nenevarne odpadke. Posebej smo bili pozorni na parameter antimon (Sb) v vzorcih stekla S2 in S3 ter steklokeramike SK2 in SK3, ki prekoračuje predpisane mejne vrednosti parametrov izlužka za odlaganje na odlagališčih za inertne odpadke. Vzorca S1 in SK1 ne prekoračujeta omenjenih mejnih vrednosti. Analize kažejo, da vrednosti izluževanja težkih kovin iz vzorčnega letečega pepela zelo prekoračujejo predpisane mejne vrednosti za odlaganje na odlagališča za nenevarne odpadke, kar kaže na pomembnost raziskave, ki je bila opravljena v tem delu. Tudi mehanske lastnoste pridobljenih produktov (trdota po Vickersu 580 HV (5800 MPa) — 718 HV (7180 MPa), tlačna trdnost 55MPa — 148 MPa) so zadovoljive in omogočajo koristno predelavo ali v skrajnem primeru odlaganje na odlagališčih za nenevarne odpadke. Z rezultati, ki smo jih pridobili z raziskavo, potrjujemo možnosti vključevanja tehnologij termične izrabe odpadkov v celostno infrastrukturo, ki omogoča gospodarno, ekonomsko in okoljsko učinkovito izrabo odpadkov kot virov. Sekundarni odpadki, kot je leteči pepel, namreč ne predstavljajo omejitve za vključevanje tovrstnih tehnologij v celostno ravnanje z odpadki v Sloveniji.
Ključne besede: sežig komunalnih odpadkov, leteči pepel, odpadno steklo, zasteklitev, kristalizacija, steklo, steklokeramika, kemijske lastnosti, fizikalne lastnosti
Objavljeno: 26.02.2010; Ogledov: 2550; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (8,43 MB)

5.
RAZVOJ CEMENTA CEM V V LAFARGE CEMENT D.D.
Blanka Povše, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo smo namenili razvoju cementa CEM V/A (S-V-P) 42,5N LH. Glavni cilji raziskav so bili: • razviti lastnosti cementa CEM V/A (S-V-P) 42,5N LH, primernega za širšo uporabo, • znižati emisije CO2 na tono proizvedenega cementa, • znižati porabo energije na tono proizvedenega cementa, • znižati variabilne stroške na tono cementa, • zmanjšati vpliv na okolje z vidika ponovne uporabe odpadnih materialov, • povečati razmerje cement glede na klinker (C/K faktor) na tono proizvedenega cementa in • ohraniti oziroma povečati tržni delež (LH). CEM V/A (S-V-P) 42,5N LH cement (v nadaljevanju CEM V) poleg klinkerja vsebuje še elektrofiltrski pepel, granulirano plavžno žlindro, pucolan in sadro. S tem dosežemo nižjo proizvodno ceno cementa, hkrati pa se morajo njegove lastnosti ohraniti oziroma izboljšati. CEM V ima, predvsem s stališča večje odpornosti proti alkalnosilikatni reakciji, proti sulfatni koroziji in proti prodoru kloridov, tudi pozitivne učinke na trajnost betonov. Prav tako ima CEM V tudi pozitivne učinke na obdelavnost betonov (konsistenco), znižuje krčenje betona in sprošča manj toplote, kar preprečuje nastanek notranjih razpok, predvsem v masivnih betonskih elementih. CEM V ima pri isti zrnatosti mletja nekoliko nižje začetne trdnosti (po 1 dnevu), običajno pa ima po 28 dneh večje trdnosti, kot primerjalni portlandski mešani cement CEM II/B-M (P-S-L) 42,5N, predvsem z vidika pucolanskih reakcij elektrofiltrskega pepela in tufa. Glavna naloga razvoja CEM V je bila doseči in preseči lastnosti cementa, ki omogoča širšo uporabnost predvsem za proizvodnjo transportnih betonov s stališča fizikalno mehanskih in trajnostnih vidikov. Z laboratorijskimi testi in industrijskimi meljavami smo definirali pravilno recepturo cementa CEM V, ki je ustrezala zahtevam standarda SIST EN 197-1 in hkrati zagotavljala maksimalno C/K razmerje. Na osnovi teh testov in osnovnih parametrov proizvodnje smo predpisali tudi tehnologijo proizvodnje cementa CEM V in opredelili morebitne dopolnitve tehnologije proizvodnje in mletja le-tega.
Ključne besede: cement, klinker, pepel, žlindra, procesni parametri proizvodnje
Objavljeno: 25.05.2010; Ogledov: 2818; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

6.
DRUŽBENO EKONOMSKI VIDIKI DELOVANJA UPEPELJEVALNIC
Andrej Mernik, 2010, diplomsko delo

Opis: Upepeljevanje pokojnikov se lahko po tehniški plati primerja z nekaterimi drugimi procesi kot je sežig odpadkov, vendar moramo tudi zaradi pietetnih in zgodovinskih razlogov upepeljevanje obravnavati kot poseben proces. Eden od pomembnih vidikov delovanja upepeljevalnic je tudi okoljski, saj so upepeljevalnice potencialni onesnaževalec okolja, pri čemer so za okolje najnevarnejši živo srebro in dioksini/furani zaradi toksičnosti ter bioakumulacije v živih bitjih. Zaradi okoljskih in drugih razlogov prihaja do nasprotovanja javnosti za postavitev novih upepeljevalnic, kar se je zgodilo tudi v Sloveniji. S tehniškimi in drugimi ukrepi lahko emisije in druge vplive na okolje iz upepeljevalnic zelo znižamo, s tem pa postane upepeljevanje z okoljskega, tehniškega, ekonomskega, pietetnega in urbanističnega vidika najprimernejši način slovesa od pokojnikov.
Ključne besede: upepeljevanje, upepeljevalnica, Žale, Mirogoj, zgodovina upepeljevanja, število upepeljenih, tehniški razvoj, peč, hladilnica, procesor za pepel, emisije, živo srebro, dioksini/furani, žveplov dioksid, prašni delci, dušikovi oksidi, vonji, ogljikov monoksid, ogljikov dioksid, vodikov klorid, policiklični aromatski ogljikovodiki, amalgamske zobne zalivke, puljenje zob, filtri, onesnaženost okolja, zdravje ljudi, civilne iniciative
Objavljeno: 15.07.2010; Ogledov: 2378; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (3,03 MB)

7.
RAZVOJ ANALIZNIH METOD ZA DOLOČANJE SPREMLJAJOČIH KOMPONENT V ŽVEPLU
Natalija Šubej, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo optimirali analizne metode za določitev spremljajočih komponent v žveplu. Poizkušali smo določiti vsebnost anorganskih snovi (pepel) in organskih snovi ter vsebnost kisline, izražene kot delež proste žveplove(VI) kisline v treh različnih vrstah vzorcev – v vzorcih tekočega in trdnega žvepla ter v filtrni pogači. Pri tem smo uporabili klasične analizne metode. Vsebnost anorganskih in organskih snovi smo določili gravimetrično, za določitev deleža proste žveplove(VI) kisline pa smo uporabili volumetrijsko analizo. Vzorcema trdnega žvepla in pogače smo določili tudi vsebnost vlage. Na osnovi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da je določitev vsebnosti nečistoč (organskih snovi, pepela in proste H2SO4), katerih delež v vzorcu je majhen, s klasičnimi analiznimi metodami zelo težka. Najbolj primerljive in realne rezultate smo dobili pri določitvi proste H2SO4, kjer smo primerjali rezultate, dobljene s klasično nevtralizacijsko in potenciometrično titracijo. Rezultate smo testirali tudi z Grubbsovim testom za ubežnike, t- testom in F-testom.
Ključne besede: žveplo, pepel, organske snovi, prosta H2SO4, ekstrakcija, nevtralizacijska titracija, potenciometrična titracija
Objavljeno: 24.05.2012; Ogledov: 1677; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

8.
Imobilizacija letečega pepela z zasteklitvijo
Natalija Orešek, Franc Berk, Niko Samec, Franc Zupanič, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Raziskali smo možnost imobilizacije letečega pepela iz sežiga komunalnih odpadkov. Leteči pepel smo skupaj s slovenskim odpadnim steklom stalili in ulili v kovinske kokile, da je nastal pretežno amorfen produkt, tj. steklo, ki smo ga toplotno obdelali, da se je tvorila steklokeramika. Leteči pepel je bil sestavljen iz delcev velikosti <1 m, ki se povezujejo v aglomerate velikosti okrog 180 m. Tali se pri temperaturi okoli 1300 °C in se v tekočem stanju dobro meša z odpadnim steklom. Steklo, nastalo pri litju, se pretvori v steklokeramiko pri žarjenju v temperaturnem območju med 700 °C in 950 °C, pri čemer se tlačna trdnost poveča za dvakrat. Vrednosti izluževanja težkih kovin iz vzorčnega letečega pepela prekoračujejo predpisane mejne vrednosti za odlaganje na odlagališčih za nevarne odpadke, medtem ko so vrednosti za nastalo steklo in steklokeramiko pod predpisanimi vrednostmi. Zasteklen leteči pepel lahko odložimo kot stabiliziran in nereaktiven odpadek na odlagališčih nenevarnih odpadkov, mogoče pa bi ga bilo tudi predelati in uporabiti v koristne namene.
Ključne besede: leteči pepel, zasteklitev, devitrifikacija, mehanske lastnosti, izluževanje
Objavljeno: 31.05.2012; Ogledov: 1082; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (327,58 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
UPORABA RECIKLIRANE GUME ZA PROIZVODNJO MRAZOOBSTOJNIH BETONOV
Rok Solina, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena uporaba reciklirane gume pri proizvodnji betonov, ki so prav tako mrazoobstojni. Pri betonski mešanici smo kot nadomestek cementa uporabili elektrofiltrski pepel. V seriji vzorcev je bil uporabljen tudi aerant. Izvajali smo preizkuse tlačnih trdnosti betona, ter med seboj primerjali betonske vzorce brez dodatka aeranta in vzorce z dodatkom aeranta. Iste primerjave smo opravili tudi pri preizkusih mrazoobstojnosti otrdelih betonskih vzorcev. Uporaba reciklirane gume in elektrofiltrskega pepela je predstavljena tudi z vidika ponovne uporabe odpadnih meterialov.
Ključne besede: beton, reciklirana guma, elektrofiltrski pepel, aerant
Objavljeno: 25.09.2012; Ogledov: 1415; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (2,59 MB)

10.
RAVNANJE Z ODPADKI, NASTALIMI V TOPLARNI CELJE
Peter Verbič, 2013, diplomsko delo

Opis: Razvoj znanosti in tehnologije je prispeval k hitremu družbenemu napredku, gospodarski rasti in ugodnejšemu načinu življenja, s tem pa se vedno bolj povečujejo negativni vplivi na okolje, raba naravnih virov in uporaba teh tehnologij. Še posebej pereč problem postaja obremenjenost okolja v večjih mestih. Kot ena od rešitev varovanja okolja je bila v naš pravni red sprejeta direktiva za celovit nadzor in preprečevanje obremenjevanja (ang. ˝Integrated Pollution Prevention Control˝ (IPPC)), ki zavezuje podjetja z večjim vplivom na okolje, da uvajajo najboljše razpoložljive tehnike (ang. ˝Best Available Techniques˝ (BAT)). Tudi v celjski regiji sledijo vsem sodobnim smernicam varovanja okolja. Eden od ukrepov je bilo načrtovanje in kasneje izvedba regionalnega centra za ravnanje z odpadki (R-CERO Celje). Z njegovo izgradnjo je bil zagotovljen celovit način ravnanja z odpadki s sodobno tehnologijo na okoljsko sprejemljiv način za celotno regijo, saj je v ta projekt vključenih 24 občin savinjske regije. Pri tem se je doseglo, da so vidni pozitivni vplivi investicije na okolje, in sicer v zmanjšani količini odloženih odpadkov ter v manjšem vplivu odlaganja odpadkov v smislu generiranja toplogrednih plinov, soproizvodnji toplotne in električne energije iz odpadkov, s tem pa tudi v zmanjšanju negativih vplivov na ozračje in pri prihranku fosilnih goriv. V nalogi bomo predstavili tehnologijo termične obdelave lahke frakcije (LF) in blata iz čistilne naprave (BČN). Opisali bomo postopke čiščenja dimnih plinov pred izpustom v zrak ter prikazali ravnanje z odpadki, nastalimi med procesom. Opredelili bomo tudi možnost nadaljnjega zmanjšanja preostanka odpadkov po termični obdelavi.
Ključne besede: - termična obdelava komunalnih odpadkov - lahka frakcija - energetska izraba odpadkov - mulj iz čistilne naprave - trdni ostanki po čiščenju dimnih plinov - pepel in žlindra
Objavljeno: 10.05.2013; Ogledov: 981; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici