1. Vpliv geoloških in geomorfoloških značilnosti na poselitev Mežiške dolineSimon Rožič, 2016, diplomsko delo Opis: Na poselitev območij vpliva več dejavnikov. V Mežiški dolini so geološke in geomorfološke značilnosti odločilno vplivale na poselitev, razporeditev in velikost naselij ter dinamiko števila prebivalcev. Zaradi tega se v diplomski nalogi osredotočimo na te značilnosti. Da smo lahko raziskali vzroke obstoječe poselitve, smo morali najprej opisati geološke in geomorfološke lastnosti. Izkazalo se je, da je navkljub manjšemu območju, raznolikost v geologiji in geomorfologiji precejšnja. V tem smislu lahko območje po geoloških značilnostih razdelimo na tri, po geomorfoloških značilnostih pa na dva dela. Glede na poselitev smo območje razdelili na štiri dele, ker niso imeli enakih razvojev. Industrija je v dobi industrializacije imela odločilen vpliv na današnjo podobo naselij in število prebivalcev. Razlika v razvoju prebivalstva med celotnim ozemljem Slovenije in Mežiško dolino je velika, kar pa ne pomeni, da podobnih območij v Sloveniji ni. Slovenija kot celota ima konstantno rast prebivalstva, medtem ko v Mežiški dolini prihaja do anomalij.
Geomorfološke značilnosti so vplivale na poselitev Mežiške doline vse od začetka in njihov vpliv nikoli ni prenehal, ampak se je v obdobju razvoja industrije samo zmanjšal. V tem obdobju so glavno gonilo industrije in vzpona števila prebivalcev, ki ga drugače ne bi bilo v takšnem obsegu, naravne geološke razmere, ki pa niso vplivale same po sebi, ampak preko specifične litološke zgradbe (rude), kar je bilo zanimivo za gospodarsko izkoriščanje. S prenehanjem neposrednega vpliva rudnin na območje se je zopet povečal vpliv morfologije terena, ta pa zaradi prekomerne zazidave ugodnih leg danes deluje predvsem omejevalno na poselitev.
Ključne besede: Mežiška dolina, poselitev, geologija, geomorfologija, raba tal, pedogeografija, prebivalstvo
Objavljeno v DKUM: 27.05.2016; Ogledov: 1742; Prenosov: 304
 Celotno besedilo (6,36 MB) |
2. Pedogeografske značilnosti njivskih površin v severovzhodni SlovenijiAna Vovk, 1996, izvirni znanstveni članek Opis: Najpomembnejši naravni dejavniki, ki omogočajo njivsko rabo, so relief, prsti, podnebne in vodne razmere. Z melioracijsko-tehničnimi posegi so zmanjšani zaviralni vplivi podtalne in površinske vode. Zato so za njive rabljene tudi naravno neprimerne površine. Ker se pojavljajo precejšnje razlike v lastnostih prsti, ki vplivajo na njihovo ekološko obremenjenost (prepustnost za vodo, delež gline in peska) na regeneracijsko-nevtralizacijske sposobnosti (reakcija, delež organske snovi, delež vode), je v kmetijstvu treba uporabljati različne postopke za izboljšanje kakovosti in količine pridelkov glede na naravne lastnosti.
Ključne besede: fizična geografija, pedogeografija, analiza prsti, varstvo okolja, varstvo kmetijskih zemljišč, Severovzhodna Slovenija
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1255; Prenosov: 61
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Novejši trendi v geografskem raziskovanju prsti in rastlinstva v Sloveniji in v tujiniAna Vovk, 2003, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) Opis: V prispevku je prikazana geografska metodologija preučevanja prsti in vegetacije v slovenskih učbenikih, knjigah, atlasih in leksikonih ter učnih načrtih fakultetnih programov geografije. S pregledom teh virov želimo podati oceno, kaj, kako in s kakšnimi rezultati sta zastopani geografija prsti in vegetacije v slovenski geografiji in izven nje. Za lažjo primerjavo smo vključili trende geografskega raziskovanja prsti in vegetacije tudi v sosednjih državah. V tujini imajo specializirane revije in strokovna združenjaza razvoj na področju geografije prsti in rastlinstva. Pomembno je spoznanje, kako konkurenčno je naše znanje, v katero smer ga razvijamo in ter katero lastno raziskovalno metodologijo smo razvili v Sloveniji in jo tudi objavili v mednarodnih revijah.
Ključne besede: fizična geografija, biogeografija, pedogeografija, varstvo okolja, ekologija, šolska geografija, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1370; Prenosov: 362
Celotno besedilo (87,58 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
5. |
6. Vpliv značilnosti prsti na razširjenost biokmetijskih zemljišč v PrekmurjuAna Vovk, 2002, izvirni znanstveni članek Opis: Prekmurje spada med najbolj kmetijske predele Slovenije. Ob reki Muri prevladujejo distrične rjave in obrečne prsti, na njih intenzivno pridelujejo kmetijske pridelke. Biokmetijska zemljišča so na distrični rjavi prsti, distričnem srednje močnem mineralnem hipogleju, psevdogleju ter na obrečni distrični prsti. Analiza prsti in ankete so pakazale, da so intenzivna zemljišča na boljših prsteh kot biokmetijska zemljišča
Ključne besede: pedogeografija, Prekmurje, prsti, tipi prsti, biokmetijstvo, intenzivno kmetijstvo
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1997; Prenosov: 64
Povezava na celotno besedilo |
7. Vloga prsti v ekosistemuAna Vovk, 2007, izvirni znanstveni članek Opis: Komisija Združenih narodov za razvoj ter Svetovna konferenca za razvoj sta leta 1992 podčrtali pomen trajnostnega razvoja. Ta mora temeljiti na predpostavki, da zadovoljevanje sedanjih potreb ne ogroža potreb prihodnjih generacij. Glede na naravne vire in okolje to pomeni, da ima okolje omejene samočistilne sposobnosti. Z vidika prsti pomeni trajnostni razvoj obnovo in varovanje vseh funkcij v prsti v ekosistemu tako v naravnem kot v antropogenem okolju. Škode v prsteh so nepovratne, zato je trajnostni odnos do njih nujen.
Ključne besede: fizična geografija, pedogeografija, prsti, ekosistemi, reliefne oblike, pokrajina
Objavljeno v DKUM: 07.06.2012; Ogledov: 2570; Prenosov: 135
Celotno besedilo (700,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
