| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Zadovoljstvo uporabnikov s klinično informacijskim sistemom Think!Med Clinical
Sabina Kaplan, 2019, magistrsko delo

Opis: POVZETEK V dobi informacijske tehnologije je informacija ključnega pomena tako v podjetjih kot v zdravstvu. Informacija mora biti kakovostna, dostopna, pravočasna in dostop do nje morajo imeti vsi, ki jo potrebujejo. Z uvedbo brezpapirnega informacijskega sistema skušamo poenostaviti in pospešiti dostop do informacije. To, ali bo informacija pravočasna, dovolj kakovostna in dovolj dostopna, je odvisno od informacijskega sistema. Podatki, ki jih lahko klinični informacijski sistem (KIS) ponudi uporabniku v danem trenutku, so zelo pomembni za nadaljnje zdravljenje. Več podatkov, različne možnosti zapisov, zapisi, ki so zbrani na enem mestu, in povezava različnih sistemov pripeljejo do kakovostne in hitre zdravstvene oskrbe. V bolnišnicah se vse pogosteje srečujemo z različnimi kliničnimi informacijskimi sistemi. Raziskava, ki smo jo izvedli, je potekala na Kliničnem oddelku za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, kjer smo od leta 2009 začeli uvajati klinični informacijski sistem Think!Med Clinical, od leta 2017 pa je to prva brezpapirna bolnišnica. V raziskavi smo želeli predstaviti klinični informacijski sistem Think!Med Clinical in v povezavi z njim ugotoviti zadovoljstvo uporabnikov tega sistema. Ugotovili smo, da so starejše medicinske sestre slabše ocenjevale funkcionalnost in fleksibilnost KIS Think!Med Clinical, kar povežemo z izobrazbo zaposlenih, kjer se je pojavila računalniška nepismenost. Delo s pacientom zaradi večje uporabe računalniškega sistema ni omejeno. Statistično ni zanesljivo, da so informacije hitro in enostavno dostopne, saj so se pokazale omejitve v povezavi z drugimi kliničnimi informacijski sistemi. Informacijski sistem Think!Med Clinical v veliki večini zadosti potrebam različnih uporabnikov, vendar ima tudi nekaj pomanjkljivosti, ki smo jih z raziskavo poiskali. Predvsem se je pojavila velika želja zaposlenih po e-temperaturnem grafičnem listu, ki bi nadomestil papirnato obliko temperaturnega lista in omogočil hiter pregled iskanih parametrov. Pojavila se je potreba po povezavi več različnih kliničnih informacijskih sistemov. Elektronski zapisi dolgoročno omogočajo bolj kakovostne zapise, celostni pregled, nudijo kronološke preglede, možnosti primerjave in s tem tudi možnosti za nadaljnji razvoj stroke ter različne možnosti za raziskovalne namene.
Ključne besede: klinični informacijski sistem, zadovoljstvo uporabnikov, pediatrija, Think!Med Clinical.
Objavljeno: 02.12.2019; Ogledov: 708; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

2.
Analiza obravnav bolnikov v pediatričnem Urgentnem centru Splošne bolnišnice Celje
Mateja Rehar Cokan, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Urgentni centri v Sloveniji so v novi razporeditvi že oblikovani, tako da bodo vsaj v popoldanskem in nočnem času sposobni oskrbeti nujne otroške primere, zato lahko Urgentni center Celje izpostavimo kot primer dobre prakse, saj je kot edini v Sloveniji z njegovim odprtjem poskrbel tudi za 24-urno neprekinjeno nujno medicinsko pomoč otrokom. Raziskovalna metodologija in metode: Po vnaprej načrtovanem vzorcu smo ugotavljali številčno strukturo bolnikov glede na čas prihoda, razlog za obisk Pediatričnega urgentnega centra, način prihoda v ambulanto pediatrične nujne medicinske pomoči ter končno obravnavo bolnikov in njihovo triažno kategorijo po Menchestreskem triažnem sistemu. Rezultati: Raziskava nam pove, da je bilo v mesecu aprilu 2018 77,6 % nenujnih in le 22,4 % nujnih obravnav. Od tega jih je bilo v modri triažni kategoriji 2,8 %, 74,8 % v zeleni, 17,0 % v rumeni, 4,8 v oranžni, in najmanj, 0,6 %, v rdeči triažni kategoriji. Največ bolnikov je bilo ambulantno obravnavanih (67,8 %), 22,2 % jih je bilo sprejetih na oddelek. Najpogosteje so prihajali zaradi težav, povezanih s povišano telesno temperaturo (27,7 %,), 17,2 % so jih pripeljali zaradi težav s prebavili, 14,2 % zaradi težav z dihanjem. Z napotnico je bilo obravnavanih 38,2 % bolnikov, večina jih je v ambulanto prišla brez napotnice (58,2 %), 3,6 % jih je bilo pripeljanih urgentno z reševalnim vozilom. Diskusija in zaključek: Pediatrični urgentni center je enovit dokaz, da je integracija otroka v sistem nujne medicinske pomoči nujna. Nedopustne so obravnave, kjer so oddelki, ki obravnavajo otroke, ki potrebujejo nujno medicinsko pomoč, dislocirani od ostalih urgentnih oddelkov v bolnišnici, saj je tam bistveno večja možnost preiskav na enem mestu s konzultacijo specialistov drugih strok.
Ključne besede: pediatrija, urgenca, pediatrična urgenca, obravnava bolnika, nujna medicinska pomoč, triaža, Manchesterski triažni sistem
Objavljeno: 06.03.2019; Ogledov: 3007; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici