| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vključenost elementov alternativnih pedagoških konceptov v javni vrtec : diplomsko delo
Nina Iršič, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela, v katerem smo opredelili koncept javnega vrtca, kurikuluma in šolske zakonodaje. Prav tako smo na kratko predstavili Mario Montessori, njen življenjepis in podrobneje predstavili alternativni pedagoški koncept Montessori pedagogike. Predstavili smo tudi Lorisa Malaguzzija, kot začetnika Reggio Pedagogike in Rudolfa Steinerja, utemeljitelja Waldorfske pedagogike, prav tako smo podrobneje opredelili oba alternativna pedagoška koncepta. V vseh štirih konceptih smo se osredotočili na položaj otroka, položaj vzgojitelja, urejenost prostora in opredelili glavne značilnosti konceptov. Posvetili pa smo se tudi osnovni otrokovi dejavnosti, to je igra in z njo povezana sredstva oziroma igrače. Drugi del diplomskega dela je empiričen, izvedli smo raziskavo. S pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga posredovali vzgojiteljicam, ki so zaposlene v javnih vrtcih, smo želeli ugotoviti, ali kljub delu v javnem vrtcu, poznajo alternativne pedagoške koncepte, ali vključujejo njihove elemente v javni vrtec, kako to počnejo in zakaj.
Ključne besede: javni vrtec, alternativni pedagoški koncepti, Montessori pedagogika, pedagogika Reggio Emilia, Waldorfska pedagogika
Objavljeno v DKUM: 14.11.2023; Ogledov: 106; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

2.
Motorične kompetence 4-6 let starih otrok v programu vrtca montessori : diplomsko delo
Zala Šešerko, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom »Motorične kompetence 4-6 let starih otrok v programu vrtca montessori« je v teoretičnem delu naloge predstavljen gibalni razvoj predšolskega otroka, njegove faze, stopnje ter dejavniki, gibalne sposobnosti in motorične kompetence predšolskih otrok. Predstavljen je tudi vrtec Marie Montessori, pedagogika montessori in področje gibanja v pedagogiki montessori. V empiričnem delu je bilo na neslučajnostnem vzorcu iz konkretne populacije otrok vrtca Hiša otrok – vrtec Montessori v Mariboru z baterijo testov MOT 4-6 ugotovljeno, da imajo najboljšo motorično kompetenco otroci v starosti med 4 leti in 6 meseci ter 4 leti in 11 meseci – razlika med starostnimi skupinami je statistično značilna razlika (p<0,05). Ugotovljeno je bilo tudi, da imajo boljšo motorično kompetenco dečki – razlika med spoloma ni statistično značilna (p>0,05).
Ključne besede: Motorična kompetenca, gibalni razvoj, predšolski otrok, pedagogika montessori, motorični test MOT 4-6.
Objavljeno v DKUM: 24.08.2023; Ogledov: 210; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (894,45 KB)

3.
Poučevanje TJ na nižji stopnji OŠ v Španiji : magistrsko delo
Maša Bela, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu predstavljamo značilnosti pouka angleščine kot tujega jezika (TJ) v 1. vzgojno izobraževalnem obdobju (VIO) osnovne šole (OŠ) v Španiji. Z opazovanjem pouka tujega jezika na španski OŠ smo pridobili podatke o uporabi prvega, maternega, jezika oziroma jezika okolja (španščine) in angleščine kot tujega jezika, učnih pristopov in učnih pripomočkov. Opazovanje pouka angleščine kot tujega jezika smo izvedli z vnaprej pripravljenim obrazcem. Opazovali smo razred 18-ih učencev. Ker gre za osnovno šolo, ki izvaja pouk po metodi montessori, so bili učenci v razredu mešanih starosti (od 6 do 8 let). S polstrukturiranim intervjujem smo dobili vpogled tudi v izobrazbo in izkušnje dveh učiteljic, ki poučujeta tuj jezik na razredni stopnji OŠ. Na podlagi opazovanj pouka angleščine kot tujega jezika na razredni stopnji OŠ smo ugotovili, da učiteljici za discipliniranje in podajanje razlage večinoma uporabljata angleščino. Učenci za komuniciranje med seboj in z učiteljicama uporabljajo jezik okolja (španščino). Spoznali smo tudi, da učiteljici najpogosteje uporabljata metodo frontalnega pouka, pa tudi metodo prevajanja iz angleškega jezika v španski jezik, metodo individualnega reševanja učnih listov in nekaj aktivnosti z gibanjem. Uporabljata veliko vizualnega, avditivnega in avdio-vizualnega gradiva. Rabe informacijsko komunikacijskih tehnologij (IKT) se poslužujeta redkeje, najpogosteje tabličnega računalnika. S pomočjo polstrukturiranega intervjuja smo ugotovili, da ima zgolj ena od obeh intervjuvanih učiteljic dokončano univerzitetno izobrazbo za poučevanje angleščine kot tujega jezika. Ugotovitve naše raziskave lahko koristijo učiteljicama opazovanega razreda, ki lahko na podlagi rezultatov naših opazovanj nadgradita svoje pristope k poučevanju angleščine kot tujega jezika. Hkrati lahko ugotovitve našega magistrskega dela služijo kot vodilo pri poučevanju angleščine kot tujega jezika drugim učiteljem, saj smo navedli nekaj primerov učnih pristopov in pripomočkov, ki lahko izboljšajo učenčevo razumevanje podajane snovi pri pouku angleščine kot tujega jezika.
Ključne besede: angleščina kot tuji jezik, opazovanje pouka v Španiji, poučevanje, pedagogika montessori
Objavljeno v DKUM: 13.01.2023; Ogledov: 329; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (957,73 KB)

4.
Dejavnosti glasbenega ustvarjanja v montessori vrtcih : diplomsko delo
Katarina Lakner, 2022, diplomsko delo

Opis: Maria Montessori je prepoznala, da otroci v svojem razvoju prehajajo skozi občutljiva obdobja, med katerimi so posebej dojemljivi za nova znanja. Eno izmed njih je tudi obdobje za glasbo, ki traja od drugega do šestega leta starosti. V tem času je potrebno najti čim več priložnosti za poslušanje in izvajanje glasbe. Cilj diplomskega dela je bil opazovati, zapisati in analizirati izmišljarije in zvočne slike predšolskih otrok, ki so nastale pri neusmerjenih glasbenih dejavnostih. V raziskavi, v katero smo vključili 3- do 6-letne otroke iz montessori vrtca, smo spremljali interes ob ustvarjanju v glasbi ter kvaliteto in kvantiteto glasbenega ustvarjanja. Izmišljarije in zvočne slike smo analizirali glede na način ustvarjanja v glasbi, vsebino, ritem, melodijo, uporabo inštrumentov in interes. Ugotovili smo, da otroci pri ustvarjanju besedil izhajajo iz okolja, ki jih obdaja, in trenutnega dogajanja ali pa izhajajo iz besedil, ki jih že poznajo in jih oblikujejo po svoje. Ritmične vrednosti v pesmi ter razpon melodije so odvisni od otrokovih zmožnosti, starosti ter prirojenih posebnosti. Pri ustvarjanju izkazujejo velik interes, saj izhajajo iz sebe in ustvarjajo spontano. Pri ustvarjanju zvočnih slik največkrat opazimo dvo- in trodelno mero ter pogosto spreminjanje takta. Otroci so uporabljali metalofon, zvončke in glasbene zvonce.
Ključne besede: ustvarjalnost, glasbena ustvarjalnost, vokalno ustvarjanje, instrumentalno ustvarjanje, pedagogika montessori
Objavljeno v DKUM: 23.09.2022; Ogledov: 344; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

5.
Pojav nekaterih elementov Montessori pedagogike v vrtcu Navihanček pri OŠ Središče ob Dravi : zaključno delo
Špela Kumer, 2021, diplomsko delo

Opis: Med bistvene elemente Montessori pedagogike štejemo vlogo otroka, pripravljeno okolje in didaktične pripomočke oziroma t. i. material, ki je posebej oblikovan glede na starost in razvojno stopnjo otroka. Ob otroku, ki predstavlja središče celotnega procesa, pripravljenemu okolju ter značilnemu materialu, ne smemo pozabiti še na vlogo odraslega oziroma vzgojitelja, ki je kljub temu, da je njegova vloga bistveno bolj v ozadju kot v javnem konceptu, še kako pomembna. V diplomskem delu smo želeli raziskati pojav le-teh v vrtcu Navihanček pri OŠ Središče ob Dravi. V teoretičnem delu smo se tako dotaknili koncepta javnega vrtca, po katerem tudi deluje zgoraj omenjeni vrtec, ter opredelili vlogo odraslega in otroka v njem. Predstavili smo tudi koncept Montessori pedagogike in njene bistvene elemente. Omenjena koncepta smo med seboj tudi primerjali. Empirični del sestoji iz raziskave, s pomočjo katere smo raziskali seznanjenost vzgojiteljev in pomočnikov vzgojitelja s konceptom Montessori pedagogike, morebitne razlike med njihovim vrtcem in vrtcem, ki deluje po konceptu Montessori pedagogike, pogostost izvajanja dejavnosti, povezanih s svobodno izbiro otroka, ter pojav bistvenih elementov Montessori pedagogike, torej morebitne podobnosti v opremi in pohištvu, materialih in pripomočkih ter vlogi otroka in vzgojitelja.
Ključne besede: javni vrtec, Montessori pedagogika, pripravljeno okolje, vloga otroka, vloga odraslega.
Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 632; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (350,79 KB)

6.
Glasba in gibanje: razvoj ritmičnih sposobnosti predšolskih otrok v vrtcih montessori
Maruša Laure, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo obravnavali področje razvoja glasbenih sposobnosti s poudarkom na ritmičnih sposobnostih v povezavi z glasbenimi dejavnostmi in izhodiščem pedagoškega koncepta montessori. Želeli smo proučiti učinek glasbeno-gibalnih dejavnosti po konceptu pedagogike montessori na razvoj glasbenih sposobnosti predšolskih otrok iz vrtca montessori. Na podlagi relevantne literature s področja gibanja ob glasbi po konceptu pedagogike montessori smo oblikovali dva eksperimentalna programa. Zanimalo nas je, kakšen bo učinek teh programov in ali bodo otroci teh dveh eksperimentalnih skupin bolje razvili ritmične sposobnosti kot kontrolna skupina ter kakšne bodo razlike med napredki skupin. Uporabili smo neslučajnostni namenski vzorec 59 predšolskih otrok druge starostne skupine iz treh enot vrtca montessori iz osrednjeslovenske regije ter za potrebe raziskave prilagodili tri teste ritmičnih sposobnosti, ki smo jih povzeli po že oblikovanih testih. Najprej smo s testiranjem razvitosti ritmičnih sposobnosti v začetnem stanju ugotovili, da med skupinami ni statistično pomembnih razlik, nato sta obe eksperimentalni skupini tri mesece po trikrat tedensko izvajali eksperimentalna programa. Po koncu eksperimenta smo ponovili testiranje in zaznali statistično pomembne razlike med skupinami v razvitosti ritmičnih sposobnosti. Izvajanje obeh eksperimentalnih programov je imelo pozitiven učinek na razvoj ritmičnih sposobnosti predšolskih otrok; največji učinek smo opazili pri eksperimentalni skupini 1, pri kontrolni skupini pa učinka neaktivnosti nismo zaznali.
Ključne besede: glasbene sposobnosti, ritmične sposobnosti, glasbeno-gibalne dejavnosti, pedagogika montessori
Objavljeno v DKUM: 28.07.2020; Ogledov: 971; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

7.
Pomen opazovanja v montessori okolju za presojo napredka pri otroku
Lara Medved, 2019, diplomsko delo

Opis: Opazovanje v montessori okolju je ključnega pomena za spremljanje otrokovega razvoja in napredka. Le z dobro načrtovanim in natančnim opazovanjem lahko otroku pomagamo, da se razvije in odraste v samostojno osebo in tako usvoji spretnosti in sposobnosti značilne za svojo starost. Diplomsko delo z naslovom Pomen opazovanja v montessori okolju za presojo napredka pri otroku je sestavljeno iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili pedagogiko montessori in vse njene značilnosti. V empiričnem delu smo raziskali kakšna je dobra priprava na opazovanje otrok, prav tako smo preučili, kateri dejavniki vplivajo na spretnosti in sposobnosti pri otrocih. Preučili pa smo tudi, kako starost vpliva na samostojnost otrok. V praktičnem delu smo našo pozornost posvetili opazovanju otrok in skozi čas opazovanja preučevali napredek otrok na posameznih področjih razvoja. Rezultati kažejo na to, da se je na dobro opazovanje treba dobro pripraviti, otroke ves čas budno opazovati, spremljati in spodbujati ter jih podpirati pri samostojnosti, le na tak način bomo otrokom lahko pomagali do te mere, da bodo otroci zmožni sami opravit določeno spretnost ali sposobnost na samostojen način.
Ključne besede: montessori okolje, montessori pedagogika, predšolsko obdobje, otrok, opazovanje
Objavljeno v DKUM: 17.12.2019; Ogledov: 1330; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

8.
Nekatere značilnosti pouka matematike po pedagoških načelih pedagogike Montessori
Janja Feužer, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu analiziramo nekatere značilnosti pouka matematike po pedagoških načelih pedagogike Montessori in predstavimo, kakšen odnos imajo učenci osnovne šole Montessori do pouka matematike. Magistrsko delo je razčlenjeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu najprej predstavimo Mario Montessori, ki je z opazovanjem otrok začela spreminjati pogled na vzgojo, šolo in učenje ter razvila novo metodo poučevanja, metodo Montessorijeve. Spoznamo se z omenjeno metodo, s principi, ki so temeljni za vzgojo po metodi Montessori, spoznamo temelje pedagogike Montessori, kjer so otrok, odrasli in okolje med seboj enakovredno povezani. V nadaljevanju predstavimo delovanje osnovne šole Montessori. Posebno pozornost namenimo pedagogiki Montessori pri matematiki in primerjamo učna načrta javne osnovne šole in osnovne šole Montessori ter predstavimo razvojne materiale s področja matematike na predšolski stopnji, 1. in 2. triadi. Zadnji del teoretičnega dela namenimo predstavitvi nekaterih prednosti in omejitev pedagogike Montessori in iščemo podobnosti in razlike med konstruktivističnim načinom poučevanja z načinom poučevanja po metodi Montessori. V empiričnem delu analiziramo in interpretiramo rezultate opazovanja pouka, ki je bilo izvedeno med učenci druge in tretje triade (od četrtega do devetega razreda) osnovne šole Montessori. Zanimale so nas aktivnosti učitelja v splošnem in posebej med samostojnim delom učencev, aktivnosti učencev v splošnem in posebej med njihovim samostojnim delom, v kolikšni meri je prisotno medvrstniško učenje in kakšen je odnos učencev do pouka matematike.
Ključne besede: pedagogika Montessori, posebna pedagoška načela, pouk matematike, razvojni materiali, odnos učencev do matematike
Objavljeno v DKUM: 12.12.2019; Ogledov: 1236; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (3,70 MB)

9.
Pogled na nagrajevanje in kaznovanje v različnih oblikah osnovnošolskega izobraževanja
Ana Breznik, 2018, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu so predstavljeni vidiki, ki učitelja usmerjajo k odločitvi za vrsto nagrajevanja in kaznovanja; to so vzgojni stili, tehnike vodenja razreda, postavljanje mej ter druge učiteljeve kompetence. Obravnavane so različne tehnike nagrajevanja in kaznovanja. Predstavljene so tudi osnove montessori pedagogike, njen pogled na nagrajevanje in kaznovanje ter nekaj izhodišč o šolanju na domu v Sloveniji, saj se naloga osredotoča na analizo podobnosti in razlik v uporabi nagrad in kazni pri različnih načinih šolanja šoloobveznih otrok. V empiričnem delu je na podlagi polstrukturiranih intervjujev predstavljeno, kako se nagrajevanje in kaznovanje razlikuje glede na obliko izobraževanja; primerjava, podobnosti in razlike odgovorov učiteljev, ki poučujejo v javni osnovni šoli, Montessori osnovni šoli ter učiteljev, ki poučujejo v skupnosti, kjer imajo učenci urejen status izobraževanja na domu. V raziskavo je bilo vključenih osem učiteljev. Rezultati so pokazali, da imajo učitelji iz našega vzorca v javnih osnovnih šolah zastavljenih več pravil, katera postavljajo skupaj z učenci, medtem ko imajo učitelji v šolah, kjer poučujejo po Montessori pedagogiki pravil manj, so vnaprej zastavljena in bolj splošno oblikovana. Večina učiteljev iz vzorca ima vnaprej zastavljen načrt nagrajevanja in kaznovanja. Učitelji, ki poučujejo po montessori pedagogiki, namesto nagrad in kazni uporabljajo metodo naravnih posledic, pri kateri izhajajo iz posameznika in situacije, zato so tudi bolj prilagodljivi. Zaradi istega razloga kazni in nagrade izrekajo tam, kjer se je dejanje izvršilo, medtem ko jih učitelji javnih šol izrekajo izključno pred sovrstniki. V nagrajevanje in kaznovanje vključujeta starše v največji meri učitelja, ki poučujeta v skupnosti, kjer imajo učenci urejen status šolanja na domu. Ugotovitve kažejo, da nihče izmed intervjuvancev ne uporablja metode žetoniranja. Pojmovanje graje kot kazni in pohvale kot nagrade se od učitelja do učitelja razlikuje, prav tako se razlikuje mnenje o pomembnosti nagrade in kazni v razredu. Vsi učitelji pa so bili enotnega mnenja, da je pomembno, da v razredu prevladuje pozitivno vzdušje.
Ključne besede: nagrajevanje, kaznovanje, osnovna šola, montessori pedagogika, poučevanje na domu
Objavljeno v DKUM: 14.12.2018; Ogledov: 1374; Prenosov: 297
.pdf Celotno besedilo (803,36 KB)

10.
Zgodnje poučevanje in učenje angleščine v Montessori vrtcu
Eva Škrlep, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo združili področji angleškega jezika in predšolske vzgoje. Osredotočili smo se na sodobne pristope poučevanja tujega jezika v vrtcu Montessori ter želeli ugotoviti, kako predšolski otroci usvajajo tuj jezik. V teoretičnem delu smo pregledali teorijo pedagogike Montessori in značilnosti učenja ter poučevanja tujega jezika v predšolskem obdobju. Empirični del smo zastavili tako, da je združil obe področji. V Hiši otrok Antonina v Biljah pri Novi Gorici smo s pomočjo opazovalnega lista pridobili potrebne informacije, s katerimi smo odgovorili na že prej zastavljena raziskovalna vprašanja ter potrdili oziroma zavrnili zastavljene hipoteze. Pri opazovanju smo se osredotočili na strategije poučevanja angleškega jezika, metode dela, tematike učnih ur, raznolikost dejavnosti, uporabljene materiale, aktivnost otrok, uporabo angleškega jezika, odziv vzgojitelja na napake otrok in na napredek otrok ob večkratni ponovitvi individualnih in skupinskih dejavnosti. Ker sta vzgojiteljici med učenjem angleščine nenehno uporabljali angleški jezik, so se otroci poleg besedišča učili tudi melodijo in ritem jezika, kar jim bo pomagalo pri nadaljnjem učenju angleščine. Koncept Montessori poskuša otroke izoblikovati tako, da bodo v nadaljnjem življenju samostojni, odgovorni in potrpežljivi. Otroci se preko različnih pravil in dejavnosti tega učijo.
Ključne besede: angleški jezik, pedagogika Montessori, predšolska vzgoja, tuj jezik, zgodnje učenje
Objavljeno v DKUM: 08.05.2017; Ogledov: 2333; Prenosov: 334
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici