| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 121
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Poučevanje tj na nižji stopnji oš v španiji : magistrsko delo
Maša Bela, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu predstavljamo značilnosti pouka angleščine kot tujega jezika (TJ) v 1. vzgojno izobraževalnem obdobju (VIO) osnovne šole (OŠ) v Španiji. Z opazovanjem pouka tujega jezika na španski OŠ smo pridobili podatke o uporabi prvega, maternega, jezika oziroma jezika okolja (španščine) in angleščine kot tujega jezika, učnih pristopov in učnih pripomočkov. Opazovanje pouka angleščine kot tujega jezika smo izvedli z vnaprej pripravljenim obrazcem. Opazovali smo razred 18-ih učencev. Ker gre za osnovno šolo, ki izvaja pouk po metodi montessori, so bili učenci v razredu mešanih starosti (od 6 do 8 let). S polstrukturiranim intervjujem smo dobili vpogled tudi v izobrazbo in izkušnje dveh učiteljic, ki poučujeta tuj jezik na razredni stopnji OŠ. Na podlagi opazovanj pouka angleščine kot tujega jezika na razredni stopnji OŠ smo ugotovili, da učiteljici za discipliniranje in podajanje razlage večinoma uporabljata angleščino. Učenci za komuniciranje med seboj in z učiteljicama uporabljajo jezik okolja (španščino). Spoznali smo tudi, da učiteljici najpogosteje uporabljata metodo frontalnega pouka, pa tudi metodo prevajanja iz angleškega jezika v španski jezik, metodo individualnega reševanja učnih listov in nekaj aktivnosti z gibanjem. Uporabljata veliko vizualnega, avditivnega in avdio-vizualnega gradiva. Rabe informacijsko komunikacijskih tehnologij (IKT) se poslužujeta redkeje, najpogosteje tabličnega računalnika. S pomočjo polstrukturiranega intervjuja smo ugotovili, da ima zgolj ena od obeh intervjuvanih učiteljic dokončano univerzitetno izobrazbo za poučevanje angleščine kot tujega jezika. Ugotovitve naše raziskave lahko koristijo učiteljicama opazovanega razreda, ki lahko na podlagi rezultatov naših opazovanj nadgradita svoje pristope k poučevanju angleščine kot tujega jezika. Hkrati lahko ugotovitve našega magistrskega dela služijo kot vodilo pri poučevanju angleščine kot tujega jezika drugim učiteljem, saj smo navedli nekaj primerov učnih pristopov in pripomočkov, ki lahko izboljšajo učenčevo razumevanje podajane snovi pri pouku angleščine kot tujega jezika.
Ključne besede: angleščina kot tuji jezik, opazovanje pouka v Španiji, poučevanje, pedagogika montessori
Objavljeno v DKUM: 13.01.2023; Ogledov: 78; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (957,73 KB)

2.
Dejavnosti glasbenega ustvarjanja v montessori vrtcih : diplomsko delo
Katarina Lakner, 2022, diplomsko delo

Opis: Maria Montessori je prepoznala, da otroci v svojem razvoju prehajajo skozi občutljiva obdobja, med katerimi so posebej dojemljivi za nova znanja. Eno izmed njih je tudi obdobje za glasbo, ki traja od drugega do šestega leta starosti. V tem času je potrebno najti čim več priložnosti za poslušanje in izvajanje glasbe. Cilj diplomskega dela je bil opazovati, zapisati in analizirati izmišljarije in zvočne slike predšolskih otrok, ki so nastale pri neusmerjenih glasbenih dejavnostih. V raziskavi, v katero smo vključili 3- do 6-letne otroke iz montessori vrtca, smo spremljali interes ob ustvarjanju v glasbi ter kvaliteto in kvantiteto glasbenega ustvarjanja. Izmišljarije in zvočne slike smo analizirali glede na način ustvarjanja v glasbi, vsebino, ritem, melodijo, uporabo inštrumentov in interes. Ugotovili smo, da otroci pri ustvarjanju besedil izhajajo iz okolja, ki jih obdaja, in trenutnega dogajanja ali pa izhajajo iz besedil, ki jih že poznajo in jih oblikujejo po svoje. Ritmične vrednosti v pesmi ter razpon melodije so odvisni od otrokovih zmožnosti, starosti ter prirojenih posebnosti. Pri ustvarjanju izkazujejo velik interes, saj izhajajo iz sebe in ustvarjajo spontano. Pri ustvarjanju zvočnih slik največkrat opazimo dvo- in trodelno mero ter pogosto spreminjanje takta. Otroci so uporabljali metalofon, zvončke in glasbene zvonce.
Ključne besede: ustvarjalnost, glasbena ustvarjalnost, vokalno ustvarjanje, instrumentalno ustvarjanje, pedagogika montessori
Objavljeno v DKUM: 23.09.2022; Ogledov: 111; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

3.
Vpliv IKT na pomnjenje pri učencih na primeru Doživljajskega parka Vulkanija : magistrsko delo
Anja Kisilak, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo proučevali, kako raba IKT vpliva na pomnjenje pri učencih, in sicer na primeru Doživljajskega parka Vulkanija. V teoretičnem delu smo predstavili doživljajsko pedagogiko, rabo IKT v poučevanju, Doživljajski park Vulkanija in vsebine, ki jih ta ponuja, ter učne načrte predmetov naravoslovje in geografija. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika izvedli raziskavo med učenci 6. in 9. razredov, ki so obiskali Doživljajski park Vulkanija, in med tistimi, ki ga niso. Ugotavljali smo, kako raba IKT vpliva na pomnjenje pri učencih, in ker smo anketo čez pol leta ponovili, smo preverili tudi, ali predstavitev določenega učnega sklopa s pomočjo IKT pomaga, da učenci znanje zadržijo dlje. Preverjali smo poznavanje planetov, zgradbe Zemlje, vulkanizma ter kamnin in mineralov in ugotovili, da v omenjenih sklopih boljše rezultate dosegajo učenci, ki snov prejmejo s pomočjo IKT, v našem primeru v Doživljajskem parku Vulkanija, kot tisti, ki so znanje pridobili pri klasičnem pouku v šoli. Prav tako smo ugotovili, da učenci, ki so obiskali Doživljajski park Vulkanija, usvojeno znanje zadržijo dlje kot tisti, ki v parku niso bili. Rezultati so posledica tega, da si posameznik lažje zapomni podatke, ki jih prejme na interaktiven način in skozi lastno doživetje.
Ključne besede: pomnjenje, zadrževanje znanja, doživljajska pedagogika, IKT, Doživljajski park Vulkanija
Objavljeno v DKUM: 16.09.2022; Ogledov: 110; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (906,64 KB)

4.
Otroci iz vrtca Zagorje ob Savi spoznavajo gozdni rob : diplomsko delo
Nina Kos, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja, kako so otroci iz vrtca Zagorje ob Savi med projektnim tednom s pomočjo »gozdne pedagogike« spoznavali gozdni rob. V prvem, teoretičnem delu sta predstavljeni teorija, povezana z gozdno pedagogiko, zgodnjim učenjem naravoslovja, ter pomembnost igre in učenja na prostem. V praktičnem delu so napisane priprave za projektni teden otrok, starih tri do šest let. Podrobneje je razčlenjen in opisan potek dela, predstavljena metodologija dela in predstavljeno, kako so se otroci odzivali, sodelovali in bili samostojni pri posameznih dejavnostih med spoznavanjem gozdnega roba.
Ključne besede: gozdni rob, gozdna pedagogika, naravoslovje
Objavljeno v DKUM: 13.06.2022; Ogledov: 244; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (3,01 MB)

5.
Pedagogika prostega časa : magistrsko delo
Patricija Sedminek, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava pedagogiko prostega časa kot znanstveno disciplino. Najprej je predstavljeno zgodovinsko ozadje pojmovanja prostega časa in podana je njegova opredelitev. V nadaljevanju so predstavljena načela oziroma smernice prostega časa in njegova vzgojna funkcija. Magistrsko delo se nato posveti razvoju pedagogike prostega časa, najprej v Evropi, potem pa v Jugoslaviji in v Sloveniji, kjer je razvoj potekal vzporedno. Podrobno je predstavljen utemeljitelj omenjene pedagoške discipline pri nas, dr. Rudi Lešnik, avtor številnih del o prostem času. Proučene so bile teze pedagogike prostega časa, njen predmet, naloge in metode. Pojavili so se tudi kritiki pedagogike prostega časa, ki so ji v grobem očitali preveč pedagoškosti in storilnosti, kar izničuje lastno vrednost prostega časa. V sklepnem delu je bila izvedena analiza učnih načrtov študijskega programa Pedagogika, katere namen je bil preveriti, ali je v državah nekdanje Jugoslavije in v Avstriji prisotna pedagogika prostega časa. Ugotovljeno je bilo, da se v državah nekdanje Jugoslavije ta počasi umika iz kurikuluma, medtem ko se v Avstriji tradicija pedagogike ohranja in aktualizira.
Ključne besede: pedagogika prostega časa, Rudi Lešnik, celodnevna šola, socialistična pedagogika
Objavljeno v DKUM: 03.06.2022; Ogledov: 425; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

6.
Primerjava gozda in vrtčevskega igrišča kot strukturiranega okolja spoznavanja narave : diplomsko delo
Katja Kolman, 2022, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil predstaviti bistvene razlike pri določenih vedenjih otrok v strukturirano urejenem prostoru v zaprtem vrtčevskem igrišču in v gozdu, kjer je material prosto dostopen. Najprej smo v teoretičnem delu predstavili igro predšolskega otroka ter področje narave v Kurikulumu za vrtce. Podrobneje smo predstavili doživljajsko ter gozdno pedagogiko, njuno bistvo ter cilje. Natančno smo predstavili tudi odprto učno okolje in njegove vplive. V nadaljevanju smo s teoretičnega vidika prikazali gozd, drevesa ter gozdne živali. V zaključku teoretičnega dela smo raziskali področje izkustvenega učenja ter podali rezultate novejših raziskav uporabe gozda kot odprtega učnega okolja. V empiričnem delu smo predstavili način pridobivanja rezultatov ter rezultate raziskave. Pri raziskavi smo uporabili neslučajnostni raziskovalni vzorec iz konkretne populacije, in sicer 20 otrok, starih od štiri do šest let. Raziskavo smo izvedli na podlagi načrtovanih dejavnosti, ki smo jih izvajali z dvema skupinama otrok, v dveh različnih učnih okoljih. Naša opažanja, vezana na sodelovanje, vedenje ter razmišljanje otrok, smo zapisali z ocenjevalnimi listi. S pridobljenimi rezultati smo ugotovili, da izvajanje dejavnosti v gozdu s prosto dostopnim materialom pozitivno vpliva na otroke. Otroci so pri dejavnostih, izvedenih v gozdu, bolj sodelovalni, komunikativni, ustvarjalni in kažejo več veselja, motivacije ter navdušenja za aktivnosti. Ugotovili smo, da dejavnosti v gozdu vplivajo tudi na razvoj otroške domišljije.
Ključne besede: predšolski otrok, gozdna pedagogika, odprto učno okolje, gozd, vpliv.
Objavljeno v DKUM: 02.06.2022; Ogledov: 246; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (2,61 MB)

7.
Pojav nekaterih elementov Montessori pedagogike v vrtcu Navihanček pri OŠ Središče ob Dravi : zaključno delo
Špela Kumer, 2021, diplomsko delo

Opis: Med bistvene elemente Montessori pedagogike štejemo vlogo otroka, pripravljeno okolje in didaktične pripomočke oziroma t. i. material, ki je posebej oblikovan glede na starost in razvojno stopnjo otroka. Ob otroku, ki predstavlja središče celotnega procesa, pripravljenemu okolju ter značilnemu materialu, ne smemo pozabiti še na vlogo odraslega oziroma vzgojitelja, ki je kljub temu, da je njegova vloga bistveno bolj v ozadju kot v javnem konceptu, še kako pomembna. V diplomskem delu smo želeli raziskati pojav le-teh v vrtcu Navihanček pri OŠ Središče ob Dravi. V teoretičnem delu smo se tako dotaknili koncepta javnega vrtca, po katerem tudi deluje zgoraj omenjeni vrtec, ter opredelili vlogo odraslega in otroka v njem. Predstavili smo tudi koncept Montessori pedagogike in njene bistvene elemente. Omenjena koncepta smo med seboj tudi primerjali. Empirični del sestoji iz raziskave, s pomočjo katere smo raziskali seznanjenost vzgojiteljev in pomočnikov vzgojitelja s konceptom Montessori pedagogike, morebitne razlike med njihovim vrtcem in vrtcem, ki deluje po konceptu Montessori pedagogike, pogostost izvajanja dejavnosti, povezanih s svobodno izbiro otroka, ter pojav bistvenih elementov Montessori pedagogike, torej morebitne podobnosti v opremi in pohištvu, materialih in pripomočkih ter vlogi otroka in vzgojitelja.
Ključne besede: javni vrtec, Montessori pedagogika, pripravljeno okolje, vloga otroka, vloga odraslega.
Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 353; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (350,79 KB)

8.
Vloga tvegane igre za gibalno prakso predšolskih otrok : diplomsko delo
Špela Korošec, 2021, diplomsko delo

Opis: Tvegana igra je opredeljena kot vznemirljiva in zahtevna oblika igre, ki lahko vključuje telesne poškodbe in je tesno povezana z otrokovim razvojem ter koristmi za zdravje otrok. Koncept tvegane igre otrokom predstavlja naravni in pomemben del življenja. Vendar pa veliko vzgojiteljev in učiteljev takšne oblike igre v vzgojno-izobraževalnih ustanovah ne spodbuja in jo obravnavajo kot nevarno obliko igre. Ta nenaklonjenost tvegani igri otrokom onemogoča, da bi se soočili in naučili dragocenih lekcij. Diplomsko delo Vloga tvegane igre za gibalno prakso predšolskih otrok se osredotoča na analizo in primerjavo različnih raziskav na temo tvegane igre in na podlagi teh spoznanj predstavlja praktične smernice za spodbujanje in uporabo tvegane igre na področju gibanja. Pomembno je, da v predšolskem obdobju otrokom ponudimo priložnosti, kjer ni vnaprej določenih korakov; pomembno je, da se osredotočimo na celoten postopek in ne na končni rezultat.
Ključne besede: pustolovska igra, predšolska vzgoja, doživljajska pedagogika, gibalne dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 17.11.2021; Ogledov: 440; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (606,20 KB)

9.
Gibanje in nevrodidaktika pri pouku nemščine in angleščine v osnovni šoli
Nataša Korče, 2021, magistrsko delo

Opis: Nevrodidaktika je pomemben povezovalni člen med nevroznanostjo in didaktiko, je pa tudi prenosnik kompleksnih nevroznanstvenik dognanj v prakso poučevanja. Med sodobne nevrodidaktične pristope v didaktiki tujega jezika uvrščamo gibalno naravnane metode, ki jih učitelji skladno z učnimi načrti v določeni meri že vključujejo v prakso poučevanja. V teoretičnem delu magistrske naloge smo najprej osvetlili možganom prilagojeno učenje z vidika nevrobiološkega delovanja možganov ter nevroznanstvenih in empiričnih študij, predstavili smo tudi gibanje v kontekstu uveljavljenih in sodobnih gibalnih metod. Teoretična izhodišča so v empiričnem delu podprta in primerjana s kvalitativno raziskavo z metodo vodenega intervjuja na vzorcu petih osnovnošolskih učiteljic tujega jezika. V zaključku je oblikovan nabor nevrodidaktično usmerjenih priporočil in strategij za gibalno naravnan in učinkovit pouk nemščine in angleščine kot tujega jezika. Končni nabor kaže trenutno stanje rabe gibalno naravnanega pouka v osnovnih šolah, ki je še vedno pod vplivom tradicionalnega načina poučevanja tujih jezikov, to pa nakazuje potrebo po dodatni usposobljenosti učiteljev glede poznavanja dejstev o nevrobiološkem delovanju možganov in raznovrstnih gibalno usmerjenih metod, med katerimi kot najbolj celostno in gibalno razgibano ocenjujemo dramsko pedagogiko s scenskim uprizarjanjem.
Ključne besede: nevrodidaktika, pouk nemščine in angleščine kot tujega jezika, gibanje, dramska pedagogika, scenska igra
Objavljeno v DKUM: 11.10.2021; Ogledov: 440; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

10.
Delovna šola na Slovenskem med vojnama
Amadeja Štukl, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali gibanje za delovno šolo na slovenskem ozemlju med obema vojnama. Najprej smo predstavili splošno opredelitev gibanja za delovno šolo v 20. stoletju in opisali delovno šolo v Združenih državah Amerike ter primerjali tradicionalno učenje s progresivnim učenjem. Nadaljevali smo s splošno definicijo delovne šole in jo uvrstili v okvir reformske pedagogike, kjer smo primerjali njune skupne značilnosti. Podrobneje smo predstavili tuje predstavnike delovne šole, to so Georg Kerschensteiner, Otto Glöckel in Pavel Petrovič Blonski. Raziskovali smo odnos slovenskih učiteljskih društev do delovne šole in kako so le-te pripomogle k razvijanju gibanja za delovno šolo pri nas. Leto 1929 je prineslo spremembe v družbi in v šolstvu, nastala je Kraljevina Jugoslavija, na področju vzgoje in izobraževanja pa se je oblikoval nov šolski zakon, ki je prinesel obvezno osemletno šolanje. Najbolj značilni predstavniki gibanja za delovno šolo na Slovenskem so bili Matija Senkovič, Gustav Šilih, Franjo Žgeč in Anton Osterc. Pojavili so se tudi nasprotniki delovne šole, med katerimi je bil najbolj pomemben Karel Ozvald. Obravnavali smo tudi gibanje za delovno šolo na Hrvaškem.
Ključne besede: delovna šola, delovni pouk, reformska pedagogika, progresivna pedagogika, Matija Senkovič, Gustav Šilih, šolska reforma, šolski zakon
Objavljeno v DKUM: 31.05.2021; Ogledov: 662; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (782,91 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici