| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 115
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Delovna šola na Slovenskem med vojnama
Amadeja Štukl, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali gibanje za delovno šolo na slovenskem ozemlju med obema vojnama. Najprej smo predstavili splošno opredelitev gibanja za delovno šolo v 20. stoletju in opisali delovno šolo v Združenih državah Amerike ter primerjali tradicionalno učenje s progresivnim učenjem. Nadaljevali smo s splošno definicijo delovne šole in jo uvrstili v okvir reformske pedagogike, kjer smo primerjali njune skupne značilnosti. Podrobneje smo predstavili tuje predstavnike delovne šole, to so Georg Kerschensteiner, Otto Glöckel in Pavel Petrovič Blonski. Raziskovali smo odnos slovenskih učiteljskih društev do delovne šole in kako so le-te pripomogle k razvijanju gibanja za delovno šolo pri nas. Leto 1929 je prineslo spremembe v družbi in v šolstvu, nastala je Kraljevina Jugoslavija, na področju vzgoje in izobraževanja pa se je oblikoval nov šolski zakon, ki je prinesel obvezno osemletno šolanje. Najbolj značilni predstavniki gibanja za delovno šolo na Slovenskem so bili Matija Senkovič, Gustav Šilih, Franjo Žgeč in Anton Osterc. Pojavili so se tudi nasprotniki delovne šole, med katerimi je bil najbolj pomemben Karel Ozvald. Obravnavali smo tudi gibanje za delovno šolo na Hrvaškem.
Ključne besede: delovna šola, delovni pouk, reformska pedagogika, progresivna pedagogika, Matija Senkovič, Gustav Šilih, šolska reforma, šolski zakon
Objavljeno: 31.05.2021; Ogledov: 72; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (782,91 KB)

2.
Vpliv Tomaža Šegule na razvoj slovenske kitarske pedagogike
Nik Lovše, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu po analizi virov raziskujemo delo in življenje Tomaža Šegule. Podrobneje smo se osredotočili na njegovo pedagoško delo, ki zajema enega izmed najpomembnejših učbenikov za poučevanje klasične kitare v Sloveniji. Analizirali smo njegovo začetnico za kitaro Mladi kitarist 1, zbirko skladb Mladi kitarist 2, 1. del; Mladi kitarist 2, 2. del; Mladi kitarist 3, 1. del; Mladi kitarist 3, 2. del, etude Mladi kitarist 2 in Mladi kitarist 3, ter tehnične vaje Mladi kitarist 2 in Mladi kitarist 3 za glasbene šole. Metodološko je magistrsko delo zasnovano na virih, ki pričajo o življenju in pedagoškem delu Tomaža Šegule, ter analizi njegovih šol in delu nekaterih najpomembnejših glasbenih pedagogov, ki so učenci ali učitelji Tomaža Šegule v Sloveniji. Analiza dela Tomaža Šegule je temeljila na pregledu različnih knjig in člankov, objavljenega intervjuja Tomaža Šegule z Miranom Stergulecem in prispevka na Radio televiziji Ljubljana. Tudi sami smo opravili intervjuja s Tomažem Šegulo in Andrejem Grafenauerjem. Empirični del magistrskega dela je sestavljen iz raziskave, kjer so sodelovali učitelji kitare iz glasbenih šol po Sloveniji. V raziskavi nas je zanimala razlika pri uporabi učbenikov Mladi kitarist in stališča učiteljev kitare glede na starostno skupino. Ugotovili smo, da večina učiteljev kitare za poučevanje uporablja učbenike Mladi kitarist, da ob uporabi učbenikov Mladi kitarist učenci dosežejo prvine znanja, ki jih zahteva učni načrt in da učitelji kitare za večino učbenikov Mladi kitarist smatrajo, da so delno primerni in jih dopolnjujejo z ostalo literaturo.
Ključne besede: slovenska kitarska pedagogika, glasbeno šolstvo, kitara, učbeniki za kitaro.
Objavljeno: 24.05.2021; Ogledov: 43; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (46,05 MB)

3.
Spoznavanje kulturne dediščine v predšolskem obdobju s sodelovanjem vrtca in muzeja
Polona Gojkovič, 2018, diplomsko delo

Opis: Kurikulum za vrtce izvajalce predšolskih vzgojno-izobraževalnih programov obvezuje, da se povezujejo z okoljem. Vzgojitelji v vrtcih se v ta namen povezujejo z različnimi kulturnimi ustanovami, kot so npr. muzeji in galerije ... V sodelovanju z muzejem najpogosteje načrtujejo dejavnosti o spoznavanju kulturne dediščine, in sicer glede na cilje kurikula, ki jih opredeljuje predmetno področje družba, medtem ko muzeji pri pripravi pedagoških programov niso zavezani nobenemu uradnemu dokumentu. Kljub temu se tako imenovana muzejska pedagogika vedno bolj uveljavlja. Splošne smernice in cilje za kulturno-umetnostno vzgojo je Zavod RS za šolstvo podal leta 2009, vendar se le-te ne nanašajo izključno na predšolsko obdobje. S primerjavo ciljev kurikula in kulturno-umetnostnih ciljev smo izpostavili stičišča, ki povezujejo oba dokumenta. Menimo, da lahko na podlagi upoštevanja obeh učinkovito izvajamo spoznavanje kulturno-umetnostne vzgoje v predšolskem obdobju. V diplomskem delu smo z obravnavo primarnih in sekundarnih virov opredelili pomen in načine spoznavanja kulturne dediščine za predšolske otroke. Osredotočili smo se na sodelovanje vzgojitelja z muzejskim pedagogom in obenem raziskali, ali in kako je možno ob povezovanju vrtca z muzejem za obravnavo kulturno-zgodovinskega izročila v predšolskem obdobju vpeljati vidike izkustvenega učenja. Izvedli smo empirično raziskavo s pomočjo 86 elektronsko pridobljenih anketnih vprašalnikov vzgojiteljev. Ugotovili smo, da vzgojitelji sodelujejo z muzejskimi pedagogi pri načrtovanju dejavnosti in poglabljanju vsebin s področja kulturne dediščine. Pripravo otrok na dejavnosti, vodene s strani muzejskega pedagoga, pogosteje z uporabo strategij izkustvenega učenja izvajajo vzgojitelji oddelkov, ki niso vključeni v muzejski abonma. Delovna doba vzgojiteljev je bila kot statistično značilna razlika izpostavljena le v opredelitvi stališča, da je pojem kulturna dediščina dovolj jasno opredeljen v Kurikulumu za vrtce. Z zgoraj navedeno trditvijo se najbolj strinjajo anketiranci s 26 ali več let delovne dobe.
Ključne besede: izkustveno učenje, kulturna dediščina, Kurikulum, muzejska pedagogika, predšolski otroci, sodelovanje
Objavljeno: 05.02.2021; Ogledov: 112; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

4.
ZGODOVINA ŠOLSTVA NA MADŽARSKEM IN PRIMERJAVA Z RAZVOJEM ŠOLSTVA NA SLOVENSKEM
Ksenija Vratar Pocak, 2013, diplomsko delo

Opis: Šolstvo na Madžarskem je podobno kot drugod v zahodni Evropi nastalo na krščanskih temeljih. Prve šole v Karpatski nižini so ob pričetku 11. stoletja ustanavljali benediktinci po zgledu iz zahodnega dela Evrope. Moralna vzgoja je tako v verski kot v posvetni madžarski šoli od nastankov vse do srede 20. stoletja temeljila na krščanskih vrednotah. Potrebe po posvetnem značaju šolstva in tovrstnih izobražencih so bile vse večje in na prehodu iz 14. v 15. stoletje pride do vnašanja elementov posvetnosti v šole. V 15. in 16. stoletju je pojav humanizma, ki se je med domačimi izobraženci zelo razširil, posvetnost v šolah še bolj poglobil. Pojav prvih ljudskih šol okrog leta 1560 izpričuje to humanistično težnjo. 17. stoletje se v razvoju madžarskega šolstva povezuje s pojavom do tedaj novega elementa v vzgoji in izobraževanju. Gre za narodnostno vzgojo in pedagogiko. Tako so v madžarske šole prvič leta 1730 uvedli pouk madžarske zgodovine in geografije. Pomemben mejnik v razvoju šolstva je avstrijski Ratio Educationis, ki je istočasno z ostalimi zahodnimi in srednjeevropskimi državami šolstvo postavil v domeno države in vladarja in je na Madžarskem začel veljati leta 1777. Madžarska država je vse od svojega nastanka okrog leta 1000 dalje bila zaznamovana z izrazito večnacionalnostjo. Zato se je učni jezik v ljudskih šolah, kjer so poučevali v maternem jeziku, razlikoval od kraja do kraja, odvisno od tega, kateri narodnosti je pripadala večina prebivalstva. Na srednji in višji stopnji izobraževanja pa je bil jezik vse do leta 1844 povsod enak ‒ latinščina. Le izjemoma so v prvih uvajalnih letih uporabljali nacionalni jezik z namenom približanja latinske slovnice dijakom. Zakon iz leta 1844 je to spremenil in uvedel madžarski učni jezik tudi v srednje in višje šole. Madžari so o svojem šolstvu lahko prvič samostojno odločali šele v času dualizma. Takrat, leta 1868, so izdali prvi madžarski osnovnošolski zakon. Ta Eötvösev zakon je spreminjal do takrat veljavno določilo, da so šole lahko ustanavljale le verske skupnosti in je ustanavljanje šol postalo omogočeno tudi drugim. Prvi madžarski srednješolski zakon pa je doživel izid leta 1883. Zakon iz leta 1940 je uvedel pomembno novost – 8-letno osnovno šolo, ki v madžarskem šolskem sistemu obstaja še danes. V času socialistične državne ureditve, leta 1948, je prišlo do podržavljenja vseh izobraževalnih institucij. Po prehodu v demokratično ureditev države so izdali nov zakon o šolstvu (zakon iz leta 1993), ki je z določenimi dopolnitvami veljaven zakon, ki ureja šolstvo danes.
Ključne besede: zgodovina šolstva, komparativna pedagogika, šolski sistem na Madžarskem, zgodovina šolstva na Madžarskem
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 77; Prenosov: 0

5.
PRIMERJAVA UČNIH NAČRTOV ZA GEOGRAFIJO V JAVNIH IN WALDORFSKIH OSNOVNIH ŠOLAH V SLOVENIJI IN NEKATERI VIDIKI KVALITATIVNE ANALIZE OBEH TIPOV OSNOVNIH ŠOL
Klementina Kralj, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski seminarski nalogi so predstavljeni waldorfska pedagogika, njeni temelji in začetki ter značilnosti waldorfske osnovne šole. Teoretičnim osnovam sledi primerjava strukture in vsebine trenutno veljavnega učnega načrta geografije za javne osnovne šole in učnega načrta za waldorfske osnovne šole. Na podlagi primerjave je bilo mogoče ugotoviti, da med učnima načrtoma geografije za javne in waldorfske osnovne šole, kljub temu, da sta na prvi pogled precej podobna, obstajajo razlike. Opravili smo tudi intervjuje z učiteljicama geografije walodorfske in javne osnovne šole, z materama učencev waldorfske in javne osnovne šole ter učencema, ki omenjeni šoli obiskujeta. S tem smo pridobili dodatni zorni kot primerjave pouka geografije na obeh omenjenih šolah.
Ključne besede: waldorfska pedagogika, waldorfska osnovna šola, učni načrt, primerjava
Objavljeno: 29.01.2021; Ogledov: 128; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (570,63 KB)

6.
Alternativni pedagoški model Hermanna Lietza nekoč in danes
Andi Kšela, 2020, magistrsko delo

Opis: Šola predstavlja pomemben člen v življenju vsakega posameznika. Kaj pa pravzaprav je šola? Kakšno nalogo ima šola? Kaj je njen cilj? V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je šola definirana kot ''vzgojno-izobraževalna ustanova, ki omogoča učencem organizirano, sistematično pridobivanje znanja, spretnosti.'' Današnji otroci šolo pogosto doživljajo le kot nujno zlo, da lahko nekega dne kaj dosežejo. Njihovo navdušenje za delo upočasnjujejo ocene in prepiri z nezadovoljnimi starši in učitelji. Temu med drugim sledijo nevrotične motnje in strah pred šolo. Zaradi tega se vse več staršev sprašuje, kakšne alternative javni državni šoli obstajajo. Obstajajo številne alternative, ki v nasprotju z državno šolo predstavljajo in izvajajo druge vzgojne strukture in koncepte. Na prehodu v 20. stoletje so se pojavile težnje po reformi v šolstvu. Ta gibanja so se imenovala šolska reformna gibanja, ki so kritizirala pretirano intelektualizacijo ter prisilo. Njihov cilj je bil približanje šole otrokovim interesom, razvojnim značilnostim in tako humanizirati šolo, da bi postala učinkovitejša. Reformska pedagogika pa ni ravno enotno gibanje, saj se deli na različne tokove. V Nemčiji se je razvilo tako imenovano ''Landschulbewegung'' oziroma dobesedni prevod bi se glasil ''gibanje podeželjskih šol''. Pionir tega gibanja in tako imenovani ''oče podeželskih vzgojnih domov'' je bil Hermann Lietza, katerega se le redko omenja v Sloveniji. Zaradi tega je bilo smiselno raziskovati enega izmed vodilnih reformnih pedagogov našega časa. Ta naloga se bo osredotočala na alternativne šole reformske pedagogike, tako imenovane ''Landerziehungsheime'' oziroma podeželske vzgojne domove, katerih ustanovitelj je Hermann Lietz, njihov nastanek, zgodovinsko ozadje, pomen in vpliv ter druge oblike ''internatskih šol'' po Evropi. V nalogi je bila uporabljena metoda zgodovinskega raziskovanja, navajanja, opisovanja in vzročnega pojasnjevanja. V izdelavo te naloge so bili vključeni knjižni in spletni viri. Velik delež virov je spletnih in v nemškem jeziku. Tradicionalne šole reformske pedagogike so odraz reformskopedagoških konceptov in temeljijo na pedagoških idejah njihovih ustanoviteljev. Šole Hermanna Lietza, Paula Geheeba, Marie Montessori, Rudolfa Steinerja, Celestina Freineta, A.C. Neilla so pomembni členi mednarodnega reformskega gibanja in delujejo še danes. Lietzove šole danes več niso v tolikšni meri asketsko naravnane, kot so bile v preteklosti, pristop vzgojno-izobraževalnega procesa je bolj prilagojen sodobnem času. Te ustanove sicer več niso popolnoma enake, kot so bile nekoč, toda ohranjene so v nekoliko spremenjeni obliki in delujejo še danes. Še zmeraj so usmerjene v celostni razvoj in vseživljensko učenje, ohranja se tudi princip učenja z glavo, srcem in roko. Te ustanove danes predstavljajo kakovostno alternativo javnim šolam, to so domovi učenja, ki ponujajo varnost, hkrati pa spodbujajo voljo do uspeha in se soočajo s spremembami in z izzivi sodobnega časa.
Ključne besede: reformska pedagogika, podeželski vzgojni domovi, Hermann Lietz, internatske šole, alternativna šola
Objavljeno: 24.12.2020; Ogledov: 169; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (938,54 KB)

7.
Možnost uvajanja načina dokumentiranja in uporabe dokumentacije po pristopu Reggio Emilia v 1. in 2. razred javnih osnovnih šol v Sloveniji
Špela Jevšnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Pristop Reggio Emilia je sodoben pedagoški pristop, ki poudarja pomembnost celostnega razvoja otroka, vključenost vseh deležnikov vzgojno-izobraževalnega procesa in okolja. Ob tem nastaja edinstvena dokumentacija, ki je eden od elementov pristopa Reggio Emilia. V magistrski nalogi smo proučevali možnosti uvajanja načina dokumentiranja in uporabe dokumentacije po pristopu Reggio Emilia v 1. in 2. razredu javnih osnovnih šol v Sloveniji. Na podlagi polstrukturiranih in strukturiranih intervjujev z vzgojiteljicami in z učiteljicami ter opazovanja z udeležbo je bilo ugotovljeno (i) da je mogoče z manjšimi prilagoditvami uvajati vse raziskovane elemente RE pristopa; (ii) da ima RE dokumentacija oz. celoten RE pristop vpliv na dobro sodelovanje med starši oz. skrbniki in vzgojno-izobraževalno ustanovo; (iii) da se z RE elementom moč dokumentacije otroku omogoča spremljanje samega sebe v procesu, s tem je spodbujena otrokova samostojnost, samomotivacija in kreativnost ter (iv) da bi lahko bila RE dokumentacija uspešna dopolnitev opisnemu ocenjevanju. Učitelju bi se namreč omogočilo zajeti vsa področja učenčevega dela, tudi tista, ki se pri opisni oceni pojavljajo redkeje; ker RE dokumentacija omogoča in spodbuja sprotno (samo)refleksijo vseh vpletenih, bi bilo razumevanje opisnih ocen večje in boljše; vključili bi vse deležnike vzgojno-izobraževalnega procesa, predvsem pa starše, ki bi na podlagi Reggio Emilia dokumentacije in Reggio Emilia pristopa nasploh, postali pomemben del otrokove učne izkušnje.
Ključne besede: pristop Reggio Emilia, dokumentacija, opisne ocene, pedagogika, javne šole, javni vrtci, alternativni pedagoški pristop
Objavljeno: 28.10.2020; Ogledov: 157; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (946,77 KB)

8.
Gozdna pedagogika v Vrtcu Navihanček pri OŠ Središče ob Dravi - študija primera
Valentina Janžekovič, 2020, diplomsko delo

Opis: Težnja ljudi k vračanju v naravo je vedno večja. Posledično je tudi v vzgojno-izobraževalnih ustanovah vse več zanimanja za izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa v sožitju z naravo. Prav to nam ponuja oziroma omogoča gozdna pedagogika. V diplomski nalogi, ki je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela, smo s pomočjo študije primera raziskali prisotnost gozdne pedagogike v javnem vrtcu. Opredelili smo koncept gozdne pedagogike, značilnosti aktivnega in izkustvenega učenja ter vlogo odraslega pri omenjenem konceptu. Empirični del zajema raziskavo, v kateri smo s študijo primera raziskali in predstavili prisotnost koncepta gozdne pedagogike v javnem vrtcu. Zanimali so nas zlasti poznavanje koncepta gozdne pedagogike med strokovnimi delavci vrtca, izvajanje dejavnosti s področja gozdne pedagogike, pomen vlog otrok in odraslih pri teh dejavnostih ter omejitve in ovire pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti z omenjenega področja.
Ključne besede: aktivno učenje, gozdna pedagogika, izkustveno učenje, javni vrtec, predšolska vzgoja
Objavljeno: 08.09.2020; Ogledov: 288; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (1011,56 KB)

9.
Naravoslovne igre po Cornellu v vrtcu
Urška Ačko, 2020, diplomsko delo

Opis: Otroci so včasih večina svojega časa preživljali v naravi. Skozi raziskovanje narave so se učili, razvijali domišljijo in si urili motoriko. Današnji tempo življenja otroke veliko krat prikrajša za pristno izkušnjo narave, še posebej v mestih. Naloga vzgojiteljev je, da skozi igro otrokom poskuša približati naravo na otrokov zanimiv način. V diplomskem delu predstavimo pomen doživljajske pedagogike v predšolskem obdobju. V teoretičnem delu smo na podlagi strokovne literature predstavili doživljajsko pedagogiko, njen pomen, cilje in načela ter pomen gozda in igrive igre pri otrokovem razvoju. Predstavili smo tudi avtorja knjig o ozaveščanju narave in naravoslovnih iger Josepha Cornella. V praktičnem delu smo izbrali sedem naravoslovnih iger avtorja Josepha Cornella, ki smo jih izvajali večina v naravnem okolju, v gozdu, travniku in tudi prilagojeno v igralnici. Igre smo praktično izvajali z vrtčevsko skupino otrok, starih 4-5 let. Igre smo opisali in predstavili izvedbo ter analizirali s pomočjo opazovalnih listov. Skozi diplomsko nalogo smo ugotovili, da so naravoslovne dejavnosti pripomogle k odkrivanju novega načina učenja. Otroci so skozi igre pridobili ovrednotene naravoslovne izkušnje. Skozi raziskavo smo ugotovili, da je zaželeno, da vzgojitelj načrtuje še več doživljajskih vodenih aktivnosti. Predlog aktivnosti in izkušnje avtorja Josepha Cornella ocenjujejo kot zelo ustrezne in priporočljive.
Ključne besede: predšolski otrok, doživljajska pedagogika, naravoslovne igre, Joseph Cornell
Objavljeno: 06.08.2020; Ogledov: 337; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (3,63 MB)

10.
Poklicna izgorelost muzejskih pedagogov
Lucija Stakne, 2020, magistrsko delo

Opis: Muzejska pedagogika že nekaj časa prevzema pomembno vlogo, saj predstavlja vez med občinstvom in muzeji ter galerijami. V zadnjih desetletjih smo bili priča korenitim spremembam, ki so vplivale na muzejsko pedagogiko. Slednje nas je spodbudilo k raziskovanju profila muzejskih oziroma galerijskih delavcev, ki se ukvarjajo z izobraževanjem. Osrednji problem v magistrskem delu je poklicna izgorelost muzejskih pedagogov zaradi vedno večje delovne obremenitve. V teoretičnih izhodiščih najprej predstavimo muzejsko pedagogiko, pri čemer se posebej posvetimo Sekciji za izobraževanje in komuniciranje, saj je pomembno vplivala na izoblikovanje poklica muzejskega pedagoga pri nas. Nadalje pozornost namenjamo njegovi vlogi in nalogam. Delo muzejskega pedagoga je namreč izrazito interdisciplinarno, spremlja pa ga množica delovnih zadolžitev. Posledično se ti spopadajo z vprašanjem vloge, podcenjevanjem in preobremenjenostjo pri delu, ki lahko preseže osebne prilagoditvene vire in privede do poklicnega stresa. Kot posledica dolgotrajnega kroničnega stresa se pojavi poklicna izgorelost, ki vpliva na zadovoljstvo posameznika pri delu. Metodološko smo k raziskovanju pristopili s kombinacijo kvantitativnega in kvalitativnega raziskovanja. Ugotavljamo, da se anketirani muzejski pedagogi čutijo izgorele. V povezavi z zadovoljstvom z delom smo preverjali osebna pojmovanja muzejskih pedagogov. Večina muzejskih pedagogov izraža pozitivno držo in navdušenje v povezavi z delom kljub izzivom, s katerimi se soočajo.
Ključne besede: muzejska pedagogika, vloga muzejskega pedagoga, stres, poklicna izgorelost, zadovoljstvo z delom, preobremenjenost
Objavljeno: 30.07.2020; Ogledov: 185; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici