| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
ŽIVLJENJE IN DELO ALOJZA ZUPANA
Sanja Hvalec, 2014, diplomsko delo

Opis: Na podlagi sistematične analize izsledkov iskanja virov in primerjave arhivskih virov ter doslej opravljenih raziskav skuša pričujoče delo določiti vlogo in pomen Zupanovega poustvarjalnega in glasbeno-pedagoškega dela v glasbeni kulturi na Slovenskem. V diplomski nalogi predstavim življenjsko pot Alojza Zupana. Glede na pregledano literaturo prikažem njegovo življenje v Franciji in Trbovljah ter njegovo delovanje v Ljubljani, med šolanjem in po njem. Predstavim Zupana kot klarinetista, pedagoga in dirigenta ter njegovo delovanje na teh treh področjih.
Ključne besede: klarinetist, pedagog, dirigent, Akademija za glasbo, Simfonični orkester RTV Slovenije in Delavska godba Trbovlje.
Objavljeno: 14.04.2021; Ogledov: 189; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (198,22 KB)

2.
Kipar in pedagog Alojzij Repič
Martina Ivanuša, 2020, magistrsko delo

Opis: Kipar in pedagog Alojzij Repič je v slovenski javnosti približno sedemdeset let po smrti slabo znan in prepoznaven. Alojzij Repič se v zgodovinskem smislu ni pomembneje zapisal v spomin Slovencem, saj je redkokatero izmed njegovih del preseglo takratna pričakovanja v umetnostnem oblikovanju. Kot kipar, ki se je šolal na dunajski akademiji, je tudi on po študiju odprl lastno kiparsko delavnico na Dunaju. Zaradi velike prepoznavnosti v domači javnosti in želji, da na domačih tleh dvigne pojmovanje umetnosti, se je po nekaj letih preselil v domači kraj in se tam ustalil. Zaradi svoje izobrazbe je kot akademski kipar z izkušnjami in dobrimi referencami iz akademije dobil službo na ljubljanski srednji umetnoobrtni šoli. Z nastopom v službo je tako nasledil kiparja Alojzija Gangla, za katerim je ostala praznina, saj je z njegovim odhodom upadlo zanimanje za kiparstvo. Repič je kiparstvu in kiparski delavnici na šoli hitro dvignil ugled in si s tem prislužil pomemben naziv kot »nestor« slovenskih kiparjev. Pri njem so se učili vsi mlajši in izjemno pomembni kiparji, ki so po šolanju razvili vsak svoj stil in tako pridobili na prepoznavnosti, ki je še danes v veljavi. Njegovi učenci so bili: brata Kalin, France Kralj, Lojze Dolinar, Ivan Napotnik in mnogi drugi. Repič pa se ni zanimal le za poučevanje kiparstva, ampak je želel umetnost kiparjenja in potek šolanja podati tudi širši množici s pisanjem člankov v časopisu Učiteljski tovariš. Že takrat se je soočal z velikim problemom, ki šolstvo tare še danes – pomanjkanje praktičnega usposabljanja v šolah. Repičev opus je v nalogi obravnavan, kolikor je bilo mogoče celovito.
Ključne besede: Kiparstvo, akademski realizem, Alojzij Repič, pedagog, smernice izobraževanja, katalog del.
Objavljeno: 10.03.2020; Ogledov: 554; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (10,14 MB)

3.
Sodelovanje vzgojitelja s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom pri delu z otroki z govorno-jezikovnimi motnjami
Nika Plevnik, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo, z naslovom Sodelovanje vzgojitelja s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom pri delu z otroki z govorno-jezikovnimi motnjami, je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili skupino otrok z govorno-jezikovnimi motnjami. Predstavili smo tudi dejavnike govorno-jezikovnega razvoja, govorno-jezikovne motnje in njihove stopnje, značilnosti otrok z govorno-jezikovnimi motnjami v predšolskem obdobju, prilagoditve za otroke z govorno-jezikovnimi motnjami v vrtcih, ki izvajajo program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, ter delo in sodelovanje vzgojitelja ter specialnega in rehabilitacijskega pedagoga. Empirični del prikazuje raziskavo, s katero smo preučili, kako vzgojitelji ocenjujejo svojo usposobljenost in strokovne kompetence za delo z otroki z govorno-jezikovnimi motnjami in kakšne so oblike sodelovanja s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom pri delu z otroki z govorno-jezikovnimi motnjami. Uporabili smo deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja. Za pridobitev odgovorov smo uporabili anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 40 vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev slovenskih javnih vrtcev. Rezultati so pokazali, da ocenjujejo anketiranci svoje kompetence za delo z otroki z govorno-jezikovnimi motnjami najvišje na področju socialnega vključevanja otrok z govorno-jezikovnimi motnjami v skupino, najnižje pa področje poznavanja prostorskih prilagoditev ter prilagajanja didaktičnih pristopov, metod, oblik dela in področji dejavnosti. Preučitev oblik sodelovanja vzgojiteljev s specialnimi in rehabilitacijskimi pedagogi kaže, da vzgojitelji pogrešajo/potrebujejo zlasti pomoč specialnega in rehabilitacijskega pedagoga pri uvajanju otroka z govorno-jezikovnimi motnjami v skupino in posvetovanje s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, govorno-jezikovne motnje, vrtec, vzgojitelj, specialni in rehabilitacijski pedagog
Objavljeno: 03.02.2020; Ogledov: 643; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

4.
Medpredmetno povezovanje in sodelovalno učenje skozi aktivnosti gozdne pedagogike
Tina Žvegler, 2019, magistrsko delo

Opis: Realne in neposredne izkušnje, ki jih učenci z lastno aktivnostjo pridobivajo v naravi, so nujno potrebne za njihov celostni razvoj in razumevanje okolja, v katerem živijo. V magistrski nalogi smo zato v teoretičnem delu raziskovali vlogo gozdne pedagogike, gozdnega pedagoga ter gozda kot vzgojno-izobraževalnega prostora v učnem procesu. Analizirali in predstavili smo priporočene dejavnosti za spoznavanje gozda iz priročnikov in delovnih zvezkov različnih založb za predmet Spoznavanje okolja. V praktičnem delu smo načrtovali konkretne učne aktivnosti v gozdu, za učence 1., 2., in 3. razreda osnovne šole. Dejavnosti so ciljno usmerjene, pri izvajanju pa se povezujejo cilji različnih predmetnih področjih. V ospredju so aktivna vloga posameznika ter sodelovalne in socialne veščine, kot so medsebojna pomoč, strpnost, komunikacija in sodelovanje učencev, saj učenci dejavnosti izvajajo v skupinah. Cilj magistrskega dela je učiteljem predstaviti in ponuditi konkreten nabor idej za smiselno poučevanje, izvajanje aktivnosti in uresničevanje ciljev iz učnega načrta v gozdu, pri čemer učenci z lastnim raziskovanjem, sodelovanjem s sošolci, igro, pristnim stikom z okoljem in realnimi izkušnjami pridobivajo in nadgrajujejo svoje znanje, se ob tem zabavajo in oblikujejo pozitiven odnos do narave.
Ključne besede: gozd, gozdna pedagogika, gozdni pedagog, sodelovalno učenje, medpredmetno povezovanje
Objavljeno: 29.08.2019; Ogledov: 768; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (4,48 MB)

5.
Vloga muzeja v izobraževalnem procesu: načrtovanje učnih aktivnosti v muzeju Velenje
Mojca Petkovšek, 2018, magistrsko delo

Opis: Kako pri učencih spodbuditi samostojno in kritično mišljenje, vedoželjnost, opazovanje predmetov in pojavov? Kako učencem predstaviti preteklost, ki je za njih nepredstavljiva? Vse to lahko razvijamo tako, da jih seznanjamo s konkretnimi predmeti in jim omogočimo izkušnjo z njimi, saj le-te pripomorejo, da se jim pridobljeno znanje vtisne v spomin. Te izkušnje lahko učenci najlažje pridobijo v muzejih, v katerih se s konkretnimi predmeti tudi srečujejo. Veliko učencev se prvič odpravi v muzej ravno s šolo. Z magistrskim delom smo raziskovali vlogo muzeja v izobraževanju in načrtovali učne aktivnosti v Muzeju Velenje za učence 1., 3., in 5. razreda osnovne šole. V teoretičnem delu smo najprej opredelili pojme za samo razumevanje dela, kot so opredelitev muzeja, vrste muzeja ter kdo je muzejski delavec in kustos. V nadaljevanju smo predstavili izobraževalno vlogo muzeja, tuje in domače primere dobre prakse vključevanja muzejskega dela v izobraževanje. V zadnjem teoretičnem poglavju smo predstavili še Muzej Velenje na splošno in njegove razstave ter zbirke. V empiričnem delu smo zapisali priporočene učne aktivnosti iz potrjenih priročnikov za učence od 1. do 5. razreda osnovne šole pri predmetu Spoznavanje okolja in pri predmetu Družba, ki so nam bile v pomoč pri načrtovanju učnih aktivnosti v Muzeju Velenje, le-te pa smo zapisali v praktičnem delu v obliki učne priprave s pripravljenimi prilogami. Učne aktivnosti smo zgolj načrtovali.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: Muzej, izobraževalna vloga muzeja, muzejska pedagogika, kustos pedagog, Muzej Velenje, učne aktivnosti
Objavljeno: 08.01.2019; Ogledov: 727; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (3,66 MB)

6.
Stališča učiteljev do inkluzivnega pedagoga v občini Slovenske Konjice
Anja Pristovnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Razvoj inkluzije v vzgoji in izobraževanju je odvisen od učiteljev in ostalih strokovnih delavcev, ki poučujejo na šoli. Učitelj je tisti, ki se mora dodatno izobraževati in bogatiti svoje znanje, da lahko to prenese na učence s posebnimi potrebami in njihove vrstnike. Za uspešno vključevanje inkluzije v šolski sistem in izvajanje le-te pa so pomembna učiteljeva stališča do otrok s posebnimi potrebami, znanje, podpora, ki jo potrebuje za delo, različni pristopi, metode, tehnike dela in spoštovanje različnosti učencev. Osrednji cilj magistrskega dela je bil raziskati stališča strokovnih delavcev in učiteljev do otrok s posebnimi potrebami v občini Slovenske Konjice. Na podlagi teoretičnih izhodišč in postavljenih raziskovalnih vprašanj je bil v raziskavi uporabljen anketni vprašalnik, ki vsebuje 15 trditev. Anketirali smo 20 učiteljev, 10 iz Osnovne šole Pod goro in 10 iz Osnovne šole V parku (prilagojeni program). Rezultati raziskave kažejo, da so stališča sodelujočih pozitivna. Učitelji sprejemajo inkluzijo in z njo tudi inkluzivne pedagoge. Težava je le v tem, da veliko učiteljev še ni imelo prilike sodelovati z njimi, saj še na šolah ni veliko zaposlenih s tem nazivom.
Ključne besede: Inkluzija, inkluzivni pedagog, otroci s posebnimi potrebami, stališča, vzgoja in izobraževanje, šola.
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 1254; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

7.
Vpliv športnega pedagoga v vrtcu na gibalne sposobnosti predšolskih otrok
Simona Pirnat, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv športnega pedagoga v vrtcu na gibalne sposobnosti predšolskih otrok smo želeli ugotoviti vpliv športnega pedagoga v vrtcu na gibalne sposobnosti predšolskih otrok. V teoretičnem delu smo predstavili gibalne sposobnosti predšolskega otroka. Najprej smo predstavili otrokov razvoj do tretjega leta starosti, in sicer v obdobju dojenčka in malčka, nato pa še v predšolskem obdobju. Predstavili smo faze in stopnje gibalnega razvoja. Zadnji del teoretične vsebine smo namenili športnemu pedagogu v vrtcu. V empiričnem delu smo na osnovi kavzalno-neeksperimentalne metode predstavili rezultate motoričnih testov. V raziskavo smo zajeli neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije. To je bilo 56 otrok, starih od 2 do 3 let. V eksperimentalni skupini je bilo 28 otrok iz vrtca s športnim pedagogom, v kontrolni skupini pa je prav tako bilo 28 otrok iz vrtca brez športnega pedagoga. Rezultate testov smo obdelali z deskriptivno statistiko in jih prikazali v tabelah. Za ugotavljanje razlik med dvema skupinama in vrednotenje zastavljenih hipotez smo uporabili T-test za neodvisne vzorce. Rezultati obdelave podatkov so naši zastavljeni hipotezi, da delo športnega pedagoga v vrtcu pozitivno vpliva na gibalne sposobnosti predšolskih otrok in da organizirana gibalna dejavnost v vrtcu vpliva na razvoj gibalnih sposobnosti otrok, potrdili. Med skupinama tako obstaja statistično značilna razlika (p = 0,023; p < 0,05).
Ključne besede: predšolski otrok, gibalne sposobnosti, gibalni razvoj, gibalna dejavnost, športni pedagog v vrtcu
Objavljeno: 17.11.2017; Ogledov: 1192; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

8.
Primer razvoja novega pedagoškega koncepta
Karakuma Samai, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je obravnavalo pedagoški koncept v vrtcu, osnovni šoli, srednji šoli in na fakulteti. V teoretičnemu delu smo opredelili pojme vzgoje in izobraževanja, utemeljitelje različnih pedagoških konceptov ter njihove značilnosti, spremembe v vzgoji in izobraževanju ter pedagoški koncept v današnjem času. Skozi cilje diplomske naloge smo raziskovali vzroke potreb po novem pedagoškem konceptu danes; novosti, ki se so morebiti že pojavile v svetu, ter ovire, s katerimi se lahko srečamo pri realiziranju novih idej. Namen raziskovanja je bil ugotoviti, kako je uspelo realizirati nove vzgojno-izobraževalne ideje nekaterim utemeljiteljem; kako pedagoški delavci ocenjujejo potrebo po novostih v vzgojno-izobraževalnem sistemu ter kakšne novosti pedagoških konceptov se kot alternative že pojavljajo v Sloveniji ter drugod po svetu. V empiričnem delu smo podali naše ideje novega pedagoškega koncepta za vzgojno-izobraževalni sistem in zapisali odgovore ter interpretacijo štirih intervjujev s pedagoškimi delavkami iz različnih vzgojo-izobraževalnih ustanov.
Ključne besede: Fakulteta, osnovna šola, pedagog, pedagoški koncept, utemeljitelj pedagoškega koncepta, vrtec, vzgoja in izobraževanje.
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 1191; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

9.
Vloga športnega pedagoga v vrtcu
Olga Gracar, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vloga športnega pedagoga v vrtcu smo želeli raziskati, ali organizirane gibalne/športne dejavnosti pod vodstvom športnega pedagoga vplivajo na gibalni razvoj otrok. V teoretičnem delu smo podrobneje razčlenili pomen gibalnih/športnih dejavnosti za otrokov razvoj in predstavili pomembne gibalne sposobnosti. Izpostavili smo vlogo športnega pedagoga in vse kompetence, ki so pomembne za vodenje in izvajanje. V empiričnem delu smo predstavili rezultate motoričnih testov. V raziskavo smo zajeli neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije 40 otrok, 20 otrok iz vrtca Hrastnik, ki niso bili deležni organizirane vadbe s športnim pedagogom in 20 otrok iz vrtca Zagorje ob Savi, ki imajo organizirano gibalne/športne dejavnosti s športnim pedagogom. Otroci zajeti v raziskavo so bili stari od 5 do 7 let. Rezultate testov smo obdelali z deskriptivno statistiko, pri čemer smo se osredotočili na povprečne vrednosti in standardni odklon. Za ugotavljanje razlik med dvema skupinama otrok ter za vrednotenje hipoteze pa smo podatke analizirali še s T-testom za neodvisne vzorce. Rezultati obdelave podatkov so potrdili našo predpostavljeno hipotezo (p=0,001; p ˂ 0,05) , da bodo otroci, ki imajo gibalno/športno dejavnost v vrtcu dosegali boljše rezultate na testiranju motoričnih sposobnosti, kot otroci, ki omenjene vadbe s športnim pedagogom nimajo.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalne/športne dejavnosti, gibalne sposobnosti, kompetence, športni pedagog v vrtcu
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 1053; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (925,41 KB)

10.
Obravnava disleksije pri učencih v osnovi šoli
Tanja Furek, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Obravnava disleksije pri učencih v osnovni šoli smo v teoretičnem delu obravnavali učence z učnimi težavami, predvsem smo se osredotočili na specifične učne težave in primanjkljaje. Pregledali smo tudi zakonodajo, ki se nanaša na otroke s posebnimi potrebami. Razložili smo pojem disleksije, vzroke disleksije in njene značilnosti. Zanimalo nas je, kako lahko ugotovimo disleksijo in predvsem, kako lahko učencem z disleksijo v osnovni šoli pomagamo. Zanimali so nas načini in stopnje pomoči otrokom s posebnimi potrebami. Razložili smo, kakšne so vloge posameznih strokovnih delavcev, kot so učitelji, razredniki, svetovalni delavci in specialni pedagogi. Dotaknili smo se tudi pozitivnih strani oziroma prednosti disleksije. Predvsem pa smo se osredotočili na težave, ki jih imajo učenci z disleksijo pri pouku slovenščine. Zanimale so nas prilagoditve, ki bi jih naj učitelji upoštevali pri teh učencih. V empiričnem delu smo zato intervjuvali tri učiteljice slovenščine, dve specialni pedagoginji, mamo dislektika in otroka z disleksijo. Analizirali smo podatke o številu učencev s posebnimi potrebami iz zadnjega desetletja. S podatki, ki smo jih pridobili z intervjuji, smo preverili zastavljene hipoteze. Pripravili smo tudi prilagoditev preverjanja znanja iz slovenščine za učenca z disleksijo. V diplomskem delu smo prišli do naslednjih ugotovitev: Ugotovili smo, da je disleksija nevrološka motnja, da možgani dislektika delujejo drugače, kot možgani ostalih ljudi. Zaradi tega drugačnega načina razmišljanja imajo ti učenci na nekaterih področjih učenja primanjkljaje, na drugih pa so lahko zelo uspešni. Težave se pojavljajo predvsem na področju branja in pisanja. Disleksije torej ne gre zamenjevati z lenobo. Ugotovili smo, da največkrat disleksijo pri učencih odkrijejo učitelji. Učitelj je namreč tisti, ki je z učencem v vsakodnevnem stiku in zato lahko presodi, kdaj gre za specifično učno težavo pri učencu in kdaj samo za neutrjeno snov. Ugotovili smo, da je disleksija specifična učna težava, ki zahteva dolgoročno pomoč in prilagoditve, zato je načeloma treba sprožiti postopek o usmeritvi. Učencu z disleksijo, zaradi katere si je pridobil odločbo, pripadajo individualne ure z učiteljem in s specialnim pedagogom. Učitelji so dolžni upoštevati prilagoditve, zapisane v strokovnem mnenju in odločbi. Gre za prilagoditve pouka in prilagoditve preverjanja in ocenjevanja. Ključno funkcijo pri pomoči učencem z disleksijo imajo specialni pedagogi. Ugotovili smo, da lahko učenec z disleksijo ob ustreznih prilagoditvah, pomoči in podpori težave uspešno kompenzira ter dosega enake uspehe kot ostali učenci, za kar pa je treba vložiti več dela in truda tako s strani učenca kot s strani učitelja, specialnega pedagoga in staršev. Za otrokov napredek in uspeh je zelo pomembno, da vsi našteti med seboj dobro sodelujejo.
Ključne besede: učenci s posebnimi potrebami, primanjkljaji na posameznih področjih učenja, disleksija, postopek o usmeritvi, odločba, disleksija pri pouku slovenščine, specialni pedagog.
Objavljeno: 17.08.2016; Ogledov: 3141; Prenosov: 291
.pdf Celotno besedilo (6,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici