1. Vloga pedagoga pri vzgojno-izobraževalnem delu z nadarjenimi in talentiranimi učenci v osnovni šoli : magistrsko deloTjaša Kurež, 2024, magistrsko delo Opis: Šolski prostor se nenehno spreminja, kar prinaša nove izzive in priložnosti za razvoj vzgojno-izobraževalnega dela. V zadnjih letih so bile te spremembe še posebej izrazite zaradi prilagoditev, ki so bile potrebne zaradi bolezni novega koronavirusa in pa kurikularne prenove, ki nas čaka.
Magistrsko delo obravnava vlogo pedagoga v šolski svetovalni službi pri delu z nadarjenimi učenci. V teoretičnem delu smo preučili opredelitve nadarjenosti in talentiranosti različnih avtorjev ter zakonsko podlago za delo z nadarjenimi in s talentiranimi učenci v Sloveniji. Poseben poudarek smo dali procesu odkrivanja, evidentiranja in identifikacije nadarjenih učencev. Raziskali smo naloge šolske svetovalne službe in izzive, s katerimi se srečujejo svetovalni delavci pri delu z nadarjenimi in s talentiranimi učenci. Preverili smo kompetence pedagogov in primerjali programe slovenskih fakultet ter njihove vplive na samooceno kompetentnosti. Posebej smo se osredotočili na pomembnost stalnega strokovnega razvoja in nadaljnjega izobraževanja šolskih svetovalnih delavcev.
Ključne besede: nadarjeni, talentirani, pedagog, svetovanje, kompetence.
Objavljeno v DKUM: 10.09.2024; Ogledov: 52; Prenosov: 13
 Celotno besedilo (1,62 MB) |
2. Maksimiljan Feguš in njegov vokalno-instrumentalni opus ter analiza izbranih del : magistrsko deloErik Zavolovšek, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Maksimiljan Feguš in njegov vokalno-instrumentalni opus ter analiza izbranih del kot teoretično napisano delo raziskuje življenje in ustvarjanje skladatelja Maksimiljana Feguša. Prvi del osvetljuje ključne dogodke iz njegovega življenja, ki so zaznamovali njegovo umetniško pot. Predstavimo njegovo delovanje na različnih področjih, od skladateljske dejavnosti do poustvarjanja in pedagoškega dela. V drugem delu se podrobneje posvetimo njegovemu vokalno-instrumentalnemu opusu ter poglobljeni analizi petih izbranih vokalno-instrumentalnih del. Magistrsko delo ponuja celovit vpogled v ustvarjalni svet Maksimiljana Feguša in spoznava pomen njegovega prispevka k slovenski glasbeni ustvarjalnosti ter poustvarjalnosti.
Ključne besede: Maksimiljan Feguš, vokalno-instrumentalni opus, skladatelj, dirigent, zborovodja, pedagog
Objavljeno v DKUM: 02.08.2024; Ogledov: 118; Prenosov: 24
Celotno besedilo (8,35 MB) |
3. Ustvarjanje varnega šolskega okolja s pomočjo likovnega izražanja : magistrsko deloKatka Šoster, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo se poglobili v vlogo in naloge likovnega pedagoga ter sodelovanja z drugimi strokovnimi delavci pri delu z učenci, ki so utrpeli izkušnjo vojne. Dotaknemo se trenutno aktualne situacije - vojne v Ukrajini, kdo so begunci in travme, ki jih doživljajo, ko bežijo pred vojno. Razmišljamo o tem, kako begunce vključiti v pouk tako, da se počutijo varno, kaj torej je varen prostor in kako ga ustvariti v razredu. Raziskujemo možnosti likovnega izražanja za ustvarjanje varnega in vključujočega okolja v šolah, s poudarkom na edinstvenih potrebah in izkušnjah učencev beguncev. Raziskave kažejo, da je nesorazmerno večja verjetnost, da so begunci doživeli travmo, zato se lahko soočajo z dodatnimi izzivi pri prilagajanju na novo šolsko okolje. Dokazano je, da imajo likovne in druge ustvarjalne dejavnosti terapevtske koristi za posameznike, ki so doživeli travmo, spodbujajo pa lahko tudi občutek pripadnosti in skupnosti. Z uporabo likovnega izražanja kot sredstva za obravnavanje potreb učencev beguncev ter ustvarjanjem varnega in vključujočega šolskega okolja lahko učitelji podpirajo dobro počutje in dober uspeh učencev beguncev. Poleg tega lahko različni šolski predmeti s področja umetnosti spodbujajo občutek pripadnosti in skupnosti, kar je bistvenega pomena za učence begunce, ki se lahko v novem šolskem okolju počutijo osamljene ali nepovezane. Pouk likovne umetnosti je dragocen način, kako lahko učitelji in učenci spoznavajo kulturo in ozadja drug drugega. To lahko spodbuja razumevanje, empatijo in spoštovanje med učenci in razbija predsodke in stereotipe.
V empiričnem delu smo sestavili in izvedli osem likovnih aktivnosti, pri katerih smo se osredotočili na ustvarjanje varnega prostora, krepitev čustvenih in socialnih veščin ter samopodobe pri učencih, ki so pretrpeli izkušnjo vojne.
Ključne besede: varen prostor, begunci, vojna, čustvene in socialne veščine, samopodoba, likovni pedagog, likovna terapija, likovno-terapevtski pristop
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 457; Prenosov: 47
Celotno besedilo (3,05 MB) |
4. KOMPETENČNI MODEL PLESNEGA PEDAGOGA V IZBRANIH KULTURNIH ORGANIZACIJAHTomaž Fendre, 2022, diplomsko delo Opis: Zaključno delo se osredotoča na izraženost kompetenc plesnih pedagogov, delujočih v okviru Javnega sklada Republike Slovenije za kulturno dejavnost. Obravnavali smo kompetence, ki jih potrebujejo učitelji v sodobni plesni umetnosti in so potrebne za otrokov razvoj. Prikazane so teoretične osnove performativne umetnosti – ustvarjalni gib, plesni pedagog, kompetence in kompetenčni model. Predstavljena je tehnika kvantitativne raziskave z uporabo metode anketiranja, ki smo jo z deduktivno, deskriptivno, empirično in metodo analize povezali v kompetenčni model plesnega učitelja. Preizkus je obsegal manjši vzorec strokovnjakov iz plesnega področja Slovenije, kar nam daje uporabnost rezultatov. Izraženost osebnih in razvojnih kompetenc so realni kazalniki, da sodobni plesni pedagogi veliko vlagajo v celostno poučevanje.
Ključne besede: ustvarjalni gib, plesni pedagog, kompetence, kompetenčni model
Objavljeno v DKUM: 14.11.2022; Ogledov: 402; Prenosov: 45
Celotno besedilo (979,59 KB) |
5. Pedagoški vidik kulturne vzgoje skozi dejavnost Narodnega doma Maribor od njegovega začetka do danes : magistrsko deloMateja Bombek, 2022, magistrsko delo Opis: Beseda kultura izhaja iz latinske besede »cultura«, ki je izpeljanka iz termina »colere«, kar pomeni gojiti. Pojem kultura ni nekaj enoznačnega, temveč velikega, kompleksnega. V vsakdanu jo ljudje kontinuirano povezujemo z vzgojo, takoj za tem pa z umetnostjo. Če bi lahko kulturo, vzgojo in umetnost združili, bi dobili besedo ali besedno zvezo, ki ne bi mogla bolje opisati tega, kar Narodni dom Maribor počne že od začetka svojega delovanja. Skozi njegovo zgodovino se bomo osredotočili na vzgojo oziroma se podrobneje posvetili kulturni vzgoji, ki z roko v roki potuje z vsemi generacijami, predvsem pa z otroki in mladostniki, ki so naša ciljna skupina in glavna tematika tega dela. Skozi nalogo bomo iskali rdeče niti pedagoškega vidika kulturne vzgoje, ki so jih spletla zgodovinska dogajanja na naših tleh in segajo v zadnjo polovico 19. stoletja ter se prepletajo še danes. Ugotoviti bomo skušali tudi, kakšna bi bila vloga pedagoga v kulturni ustanovi oziroma na kak način bi pedagog prispeval k izboljšanju delovne klime, ki je neposredno povezana s kulturnim izobraževanjem mladih.
Ključne besede: kultura, vzgoja, Narodni dom Maribor, pedagog, zgodovina
Objavljeno v DKUM: 04.05.2022; Ogledov: 822; Prenosov: 67
Celotno besedilo (1,82 MB) |
6. Vloga šolskega pedagoga kot svetovalnega delavca pri razvoju družbene odgovornosti učencevMaša Kolenko, 2017, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga predstavlja vključenost družbene odgovornosti v šolsko prakso s strani pedagogov šolskih svetovalnih delavcev. Delo šolskih svetovalnih delavcev temelji na zakonih, pravilnikih in smernicah ter sledi sprejetim nacionalnim vrednotam. Ostaja pa vprašanje, v kolikšni meri se delo pedagogov šolskih svetovalnih delavcev sklada s šolsko doktrino in njenim konceptom ter v kolikšni meri je družbena odgovornost vpeta v njihovo delo. Empirično zaključno delo je zasnovano na šestih intervjujih pedagogov šolskih svetovalnih delavcev iz osnovnih in srednjih šol. Namen je bil preučiti pojmovanje družbene odgovornosti pedagogov šolskih svetovalnih delavcev, pomen družbene odgovornosti, kakor jo zaznavajo pedagogi in oceno šolske prakse z vidika družbene odgovornosti. Uporabljena je deskriptivna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Raziskava je pokazala, da pedagogi velik poudarek pri družbeni odgovornosti dajejo prenosu vrednot na otroke, uresničujejo pa jo ali sami ali v sodelovanju z drugim svetovalnim delavcem, ravnateljem in s starši. Zavedajo se odgovornosti v svojem delu, vendar ločijo med doprinosom družbene odgovornosti v okviru pristojnosti in lastnim doprinosom. Znatnega pomena so jim tudi človeška solidarnost, zavzemanje za lastno avtonomnost, uporaba lastnih načel, postavljanje mej v sodelovanju z drugimi ter sprejemanje in potrditev njihovega dela. Srečujejo se tudi z neodgovornimi praksami v šoli, ki jih rešujejo dolgoročno, preventivno ali kurativno, kot oviro pa navedejo čas in vladavino prava, ki senči bistvo pedagoškega dela.
Ključne besede: šolski svetovalni delavec, pedagog, vzgoja, družbena odgovornost, osnovna šola, srednja šola
Objavljeno v DKUM: 14.04.2022; Ogledov: 905; Prenosov: 46
Celotno besedilo (1,70 MB) |
7. ŽIVLJENJE IN DELO ALOJZA ZUPANASanja Hvalec, 2014, diplomsko delo Opis: Na podlagi sistematične analize izsledkov iskanja virov in primerjave arhivskih virov ter doslej opravljenih raziskav skuša pričujoče delo določiti vlogo in pomen Zupanovega poustvarjalnega in glasbeno-pedagoškega dela v glasbeni kulturi na Slovenskem.
V diplomski nalogi predstavim življenjsko pot Alojza Zupana. Glede na pregledano literaturo prikažem njegovo življenje v Franciji in Trbovljah ter njegovo delovanje v Ljubljani, med šolanjem in po njem.
Predstavim Zupana kot klarinetista, pedagoga in dirigenta ter njegovo delovanje na teh treh področjih.
Ključne besede: klarinetist, pedagog, dirigent, Akademija za glasbo, Simfonični orkester RTV Slovenije in
Delavska godba Trbovlje.
Objavljeno v DKUM: 14.04.2021; Ogledov: 842; Prenosov: 50
Celotno besedilo (198,22 KB) |
8. Kipar in pedagog Alojzij RepičMartina Ivanuša, 2020, magistrsko delo Opis: Kipar in pedagog Alojzij Repič je v slovenski javnosti približno sedemdeset let po smrti slabo znan in prepoznaven. Alojzij Repič se v zgodovinskem smislu ni pomembneje zapisal v spomin Slovencem, saj je redkokatero izmed njegovih del preseglo takratna pričakovanja v umetnostnem oblikovanju.
Kot kipar, ki se je šolal na dunajski akademiji, je tudi on po študiju odprl lastno kiparsko delavnico na Dunaju. Zaradi velike prepoznavnosti v domači javnosti in želji, da na domačih tleh dvigne pojmovanje umetnosti, se je po nekaj letih preselil v domači kraj in se tam ustalil. Zaradi svoje izobrazbe je kot akademski kipar z izkušnjami in dobrimi referencami iz akademije dobil službo na ljubljanski srednji umetnoobrtni šoli. Z nastopom v službo je tako nasledil kiparja Alojzija Gangla, za katerim je ostala praznina, saj je z njegovim odhodom upadlo zanimanje za kiparstvo. Repič je kiparstvu in kiparski delavnici na šoli hitro dvignil ugled in si s tem prislužil pomemben naziv kot »nestor« slovenskih kiparjev. Pri njem so se učili vsi mlajši in izjemno pomembni kiparji, ki so po šolanju razvili vsak svoj stil in tako pridobili na prepoznavnosti, ki je še danes v veljavi. Njegovi učenci so bili: brata Kalin, France Kralj, Lojze Dolinar, Ivan Napotnik in mnogi drugi.
Repič pa se ni zanimal le za poučevanje kiparstva, ampak je želel umetnost kiparjenja in potek šolanja podati tudi širši množici s pisanjem člankov v časopisu Učiteljski tovariš. Že takrat se je soočal z velikim problemom, ki šolstvo tare še danes – pomanjkanje praktičnega usposabljanja v šolah.
Repičev opus je v nalogi obravnavan, kolikor je bilo mogoče celovito.
Ključne besede: Kiparstvo, akademski realizem, Alojzij Repič, pedagog, smernice izobraževanja, katalog del.
Objavljeno v DKUM: 10.03.2020; Ogledov: 1345; Prenosov: 136
Celotno besedilo (10,14 MB) |
9. Sodelovanje vzgojitelja s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom pri delu z otroki z govorno-jezikovnimi motnjamiNika Plevnik, 2019, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo, z naslovom Sodelovanje vzgojitelja s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom pri delu z otroki z govorno-jezikovnimi motnjami, je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili skupino otrok z govorno-jezikovnimi motnjami. Predstavili smo tudi dejavnike govorno-jezikovnega razvoja, govorno-jezikovne motnje in njihove stopnje, značilnosti otrok z govorno-jezikovnimi motnjami v predšolskem obdobju, prilagoditve za otroke z govorno-jezikovnimi motnjami v vrtcih, ki izvajajo program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, ter delo in sodelovanje vzgojitelja ter specialnega in rehabilitacijskega pedagoga.
Empirični del prikazuje raziskavo, s katero smo preučili, kako vzgojitelji ocenjujejo svojo usposobljenost in strokovne kompetence za delo z otroki z govorno-jezikovnimi motnjami in kakšne so oblike sodelovanja s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom pri delu z otroki z govorno-jezikovnimi motnjami. Uporabili smo deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja. Za pridobitev odgovorov smo uporabili anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 40 vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev slovenskih javnih vrtcev. Rezultati so pokazali, da ocenjujejo anketiranci svoje kompetence za delo z otroki z govorno-jezikovnimi motnjami najvišje na področju socialnega vključevanja otrok z govorno-jezikovnimi motnjami v skupino, najnižje pa področje poznavanja prostorskih prilagoditev ter prilagajanja didaktičnih pristopov, metod, oblik dela in področji dejavnosti. Preučitev oblik sodelovanja vzgojiteljev s specialnimi in rehabilitacijskimi pedagogi kaže, da vzgojitelji pogrešajo/potrebujejo zlasti pomoč specialnega in rehabilitacijskega pedagoga pri uvajanju otroka z govorno-jezikovnimi motnjami v skupino in posvetovanje s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, govorno-jezikovne motnje, vrtec, vzgojitelj, specialni in rehabilitacijski pedagog
Objavljeno v DKUM: 03.02.2020; Ogledov: 5756; Prenosov: 333
Celotno besedilo (1,46 MB) |
10. Medpredmetno povezovanje in sodelovalno učenje skozi aktivnosti gozdne pedagogikeTina Žvegler, 2019, magistrsko delo Opis: Realne in neposredne izkušnje, ki jih učenci z lastno aktivnostjo pridobivajo v naravi, so nujno potrebne za njihov celostni razvoj in razumevanje okolja, v katerem živijo. V magistrski nalogi smo zato v teoretičnem delu raziskovali vlogo gozdne pedagogike, gozdnega pedagoga ter gozda kot vzgojno-izobraževalnega prostora v učnem procesu.
Analizirali in predstavili smo priporočene dejavnosti za spoznavanje gozda iz priročnikov in delovnih zvezkov različnih založb za predmet Spoznavanje okolja. V praktičnem delu smo načrtovali konkretne učne aktivnosti v gozdu, za učence 1., 2., in 3. razreda osnovne šole. Dejavnosti so ciljno usmerjene, pri izvajanju pa se povezujejo cilji različnih predmetnih področjih. V ospredju so aktivna vloga posameznika ter sodelovalne in socialne veščine, kot so medsebojna pomoč, strpnost, komunikacija in sodelovanje učencev, saj učenci dejavnosti izvajajo v skupinah. Cilj magistrskega dela je učiteljem predstaviti in ponuditi konkreten nabor idej za smiselno poučevanje, izvajanje aktivnosti in uresničevanje ciljev iz učnega načrta v gozdu, pri čemer učenci z lastnim raziskovanjem, sodelovanjem s sošolci, igro, pristnim stikom z okoljem in realnimi izkušnjami pridobivajo in nadgrajujejo svoje znanje, se ob tem zabavajo in oblikujejo pozitiven odnos do narave.
Ključne besede: gozd, gozdna pedagogika, gozdni pedagog, sodelovalno učenje, medpredmetno povezovanje
Objavljeno v DKUM: 29.08.2019; Ogledov: 1648; Prenosov: 320
Celotno besedilo (4,48 MB) |
