Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Vključenost v bolnišnično šolo in neposredno delo daje učencem, ki so na zdravljenju v bolnišnici, oporo pri soočenju z boleznijo in vliva upanje. Avtonomija pedagoškega dela je v tem primeru podrejena pogojem dela v bolnišnici in zdravljenju. Zaradi specifike dela je potrebna ustrezna opremljenost pedagoškega kadra s strokovnimi znanji in določenimi karakteristikami. Kljub temu da bolnišnični učitelji predstavljajo majhen del vzgojno izobraževalnega sistema, so pri zdravljenju otroka nepogrešljivi. Magistrsko delo v ospredje postavlja pomembnost pedagoškega dela z učenci, ki so na zdravljenju v bolnišnici, osvetljuje vlogo bolnišničnih pedagogov in raziskuje njihovo delovno obremenjenost. V sklopu teoretičnih izhodišč so predstavljene posebnosti izvedbe in prilagoditve pedagoškega procesa ter ustreznost pedagoškega kadra v bolnišnični šoli. Empirični del zajema analizo rezultatov raziskave mnenja slovenskih bolnišničnih učiteljev o pedagoškem delu v bolnišnični šoli, kompetencah potrebnih za opravljanje dela s hospitaliziranimi učenci, obremenjenosti in motivaciji pri njihovem delu. S pomočjo kvantitativne raziskave je bilo ugotovljeno, da prihaja do razlik v obravnavanih vsebinah glede na čas hospitalizacije učencev. Pri svojem delu se bolnišnični učitelji opirajo na različna didaktična sredstva, svojo strokovnost pa podkrepijo s samoiniciativnim dodatnim izobraževanjem. Čeprav jim opravljanje dela predstavlja obremenitev in izziv, pri opravljanju svojega dela najdejo notranjo motivacijo.
Ključne besede: bolnišnična šola, vloga bolnišničnega učitelja, pedagoško delo z učenci na zdravljenju, prilagoditve pedagoškega procesa, otrok z dolgotrajno boleznijo
Objavljeno v DKUM: 23.01.2024; Ogledov: 328; Prenosov: 61
Celotno besedilo (1,66 MB)