Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Namen magistrskega dela je bil raziskati uporabo matematičnega dnevnika pri četrtošolcih. Ugotoviti smo želeli ali pisno izražanje pri matematiki vpliva na učenčevo matematično uspešnost. Teoretični del vključuje izsledke raziskav, različna področja aktivnosti in tipe pisanja dnevnika ter prednosti in strategije pisanja pri matematiki. Predstavili smo vrste nalog, tako imenovane spodbudne tipe nalog, za pisanje matematičnega dnevnika. Te naloge smo v obliki navodil vključili v matematični dnevnik. V empiričnem delu je predstavljena metodologija, potek raziskave in analiza rezultatov. Raziskava je temeljila na eksperimentalni metodi znanstvenega raziskovanja in vanjo sta bila vključena dva razreda četrtošolcev. Pedagoški eksperiment je trajal osem tednov. Na začetku in na koncu eksperimenta sta se izvedla predtest in potest. Tako smo na podlagi predtesta in potesta primerjali uspešnost pri matematiki med razredoma oziroma med eksperimentalno in kontrolno skupino. V vmesnem času se je v eksperimentalni skupini uvedel matematični dnevnik, ki smo ga v empiričnem delu analizirali po nalogah, pri čemer smo dali poudarek na razumevanju nalog in refleksiji. Rezultati raziskave so pokazali, da je bil v eksperimentalni skupini zaznan napredek v znanju, vendar manjši kot v kontrolni skupini. Rezultati so nas presenetili, saj nismo pričakovali, da bo v skupini, ki ni uporabljala matematičnega dnevnika, napredek večji. Zaradi pozitivnih izsledkov drugih študij in na podlagi naše raziskave smo predlagali izboljšave, ki bi kvalitetno vplivale na uporabo matematičnega dnevnika v razredu.
Ključne besede: matematični dnevnik, razredni pouk, pedagoški eksperiment, predtest, potest
Objavljeno v DKUM: 22.12.2020; Ogledov: 1113; Prenosov: 123
Celotno besedilo (2,38 MB)

Opis: Diplomsko delo Travniške rastline in živali v kontekstu izkustvenega učenja – pedagoški eksperiment v OŠ Ivanjkovci, vrtcu Ivanjkovci, sestavljajo tri zaokrožene celote, ki se med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo – teoretični, empirični in praktični del. V teoretičnem delu je predstavljena narava (živa in neživa, izpostavljeno je naravoslovje v vrtcu ter vloga vzgojitelja v njem), izkustveno učenje in življenjski prostor travnik. V empiričnem in praktičnem delu je predstavljen pedagoški eksperiment v OŠ Ivanjkovci, vrtcu Ivanjkovci (vzorec predstavlja sedemnajst, štiri do šest let starih otrok). Ugotovljeno je, da so otroci na predtestu bolje kot travniške rastline prepoznavali in tudi poimenovali travniške živali, v praktičnem delu izkustveno spoznavali travniške rastline in živali in da je na potestu bilo prepoznavanje in poimenovanje travniških rastlin mnogo boljše, kar se pa tiče travniških živali se znanje otrok ni veliko spremenilo.
Ključne besede: Naravoslovje, izkustveno učenje, predšolska vzgoja, pedagoški eksperiment, travnik.  
Objavljeno v DKUM: 05.12.2018; Ogledov: 2190; Prenosov: 265
Celotno besedilo (3,50 MB)

Opis: Magistrska naloga z naslovom Evalvacija i-učbenika za matematiko v osnovni šoli: algebrski izrazi v 8. razredu je razdeljena na dva dela, teoretični in eksperimentalni del. V teoretičnem delu smo se najprej osredotočili na informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (IKT), nato pa na načine poučevanja s to tehnologijo. V nadaljevanju sledi pregled tipov znanja, s pomočjo katerih se glede na raven doseženega znanja opišejo dosežki učencev, ki so učencem in učiteljem kot povratna informacija o doseganju posameznih učnih ciljev. Temu sledi literatura o poučevanju algebre v osnovni šoli ter vsebine, ki se nanašajo na izraze s spremenljivkami. Za konec teoretičnega dela pa še sledi pregled nekaterih evalvacij i–učbenika. V eksperimentalnem delu smo s pomočjo pedagoškega eksperimenta izvedli raziskavo o učinkovitosti poučevanja z uporabo i-učbenika za matematiko Matematika 8 s portala https://eucbeniki.sio.si/. Evalvacijo i-učbenika smo izvedli na vsebini izrazi s spremenljivkami, ki pa je ni še nihče evalviral, obenem pa se vsebina zaradi algebrskih konceptov zdi manj primerna za vizualizacijo, ki je ena najmočnejših orodij digitalnih virov. V ta namen smo izdelali načrt pedagoškega eksperimenta, s pomočjo katerega smo primerjali učne dosežke učencev pri klasičnem poučevanju s tiskanim učbenikom in poučevanju z i-učbenikom. Obe skupini sem poučevala sama. Zanimalo nas je, kateri način poučevanja bo prinesel boljše učne rezultate. Rezultati so pokazali, da je bila eksperimentalna skupina nekoliko boljša kot kontrolna, kljub temu pa razlika ni bila statistično značilna. Zraven pedagoškega eksperimenta smo štirje študentje izvedli še kratko anketo o poučevanju matematike z uporabo IKT. Izvedli smo jo tako, da smo k inicialnemu preizkusu znanja dodali kratko anketo za obe skupini, pri finalnem preizkusu znanja pa smo anketo dodali samo pri eksperimentalni skupini. Rezultati ankete so pokazali, da se učenci najlažje učijo matematiko tako, da si naredijo zapiske ali pa si berejo na glas. Prav tako je večina učencev menila, da bi jim uporaba računalnika pri učenju matematike pomagala (tudi pri domačih nalogah), kar se je pri končni anketi tudi potrdilo. Zahtevnost nalog pri reševanju med pedagoškim eksperimentom je eksperimentalna skupina ocenila kot ustrezno.
Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), i-učbenik, izrazi s spremenljivko, pedagoški eksperiment, poučevanje algebre, teorije poučevanja z uporabo IKT, tipi znanj
Objavljeno v DKUM: 20.11.2018; Ogledov: 1412; Prenosov: 108
Celotno besedilo (2,70 MB)

Opis: V vzgojno-izobraževalnem procesu sta vloga in uporaba informacijske komunikacijske tehnologije vedno bolj prisotni. Zato poučevanje s pomočjo e-gradiv postaja vse bolj prisotno pri poučevanju. Pomembno je, da je prva izkušnja učitelja z e-gradivom pozitivna, saj bo takšen način poučevanja večkrat vključil v pouk. V pedagoškem eksperimentu smo preverjali učenčevo razumevanje geometrije, saj je razvoj geometrijskega mišljenja v veliki meri odvisen predvsem od poučevanja učitelja. Zato smo v magistrski nalogi, z naslovom Evalvacija i-učbenika za 4. razred – Liki in telesa, želeli ugotoviti dvoje. Zanimalo nas je ali vključevanje in uporaba i-učbenika pripomoreta k doseganju boljših rezultatov v znanju, in drugič, ali drugačen način posredovanja učne snovi, s pomočjo i-učbenika, pripomore k boljšemu razumevanju geometrijskega mišljenja na področju likov in teles. S pomočjo van Hiele-ove petstopenjske strukture smo želeli na končnem testu ugotoviti, kakšno je učenčevo razumevanje znanja o likih in telesih. V empiričnem delu smo uporabili kavzalno-eksperimentalno metodo z obliko pedagoškega eksperimenta, kjer smo podatke za analizo zbrali s pomočjo začetnega in končnega testa. Analiza je pokazala, da so končni test uspešneje reševali učenci eksperimentalne skupine, a razlika med skupinama ni bila statistično značilna. Med drugim smo ugotovili, da so težje naloge, ki smo jih umestili v stopnjo neformalne dedukcije po van Hiele-u, bolje reševali učenci eksperimentalne skupine.
Ključne besede: i-učbenik, pedagoški eksperiment, stopnje po van Hiele-u, pravokotnik, kvadrat, kocka, kvader
Objavljeno v DKUM: 24.09.2018; Ogledov: 1644; Prenosov: 112
Celotno besedilo (2,59 MB)

Opis: Diplomska naloga z naslovom Razvoj ravnotežja v predšolskem obdobju je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu so zapisana teoretična spoznanja o temi, ki jo obravnavamo. Opisan je gibalni razvoj ter gibalne sposobnosti, ravnotežje kot glavni del te naloge, čutilo za ravnotežje, kjer je opredeljena tudi občutljivost ravnotežnega organa. Opisano je tudi vzdrževanje ravnotežja, ohranjevanje telesnega težišča in motnje v ravnotežnostnem delovanju ter razvoj ravnotežja v predšolskem obdobju. Na koncu teoretičnega dela pa so še opredeljene nekatere dosedanje raziskave in ugotovitve ravnotežja. V empiričnem delu so predstavljeni namen in cilj raziskovalne naloge, razčlenitev pedagoškega eksperimenta ter rezultati. Namen raziskave je bil raziskati sposobnost ravnotežja otrok starih od 1 do 3 let, torej s pomočjo pedagoškega eksperimenta ugotoviti, v kolikšni meri lahko v vrtcu v obdobju dveh mesecev s pomočjo načrtovane in vodene vadbe izboljšamo ravnotežje pri otrocih starih od 1 do 3 let. V neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije smo zajeli 25 otrok, starih 1–3 let. Od tega je bilo 9 otrok eksperimentalne skupine in 16 otrok kontrolne skupine. V raziskavo smo vključili šest motoričnih testov, ki domnevno merijo ravnotežje. Na podlagi rezultatov, ki smo jih pridobili, smo ugotovili, da na koncu pedagoškega eksperimenta ni statistično značilne razlike v rezultatih motoričnih testov med eksperimentalno in kontrolno skupino, prav tako pa tudi ni statistično značilne razlike med spoloma pri otrocih starih od 1 do 3 let.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalni razvoj, motorične sposobnosti, ravnotežje, pedagoški eksperiment
Objavljeno v DKUM: 21.11.2017; Ogledov: 3629; Prenosov: 783
Celotno besedilo (1,04 MB)