| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Čustvena intelegentnost študentov pedagogike
Tina Žagar, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu proučujemo čustveno inteligentnost študentov eno- in dvopredmetnega študija pedagogike na Filozofski fakulteti v Mariboru. Ozavestiti želimo njen pomen, ugotoviti njeno poznavanje in razširjenost med študenti pedagogike. Najprej teoretično predstavimo čustveno inteligentnost: njene komponente, vpliv na posamezne vidike življenja, možnosti razvijanja, vlogo pedagoških delavcev pri čustveni inteligentnosti učencev ter njen pomen v življenju študentov. Nadalje v empirični raziskavi, kjer je sodelovalo 108 študentov, z anketnimi vprašalniki raziskujemo poznavanje pojma, vključenost pojma in tehnik razvijanja na študijski smeri pedagogike, uporabo načinov razvijanja ter s ESCQ vprašalnikom emocionalne kompetentnosti višino čustvene inteligentnosti študentov pedagogike. Podatke smo obdelali z deskriptivno statistiko, Kruskal-Wallisovim preizkusom, x^2-preizkusom in analizo variance. Ugotovili smo dobro poznavanje čustvene inteligentnosti, a slabo vključenost le-te na študijski smeri. Za razvijanje čustvene inteligentnosti študenti navajajo predvsem prepoznavanje in razumevanje lastnih čustev ter pozornost na neverbalno komunikacijo. Ugotavljamo, da je čustvena inteligentnost študentov dobro razvita in se viša z letnikom študija ter s povprečno oceno.
Ključne besede: čustvena inteligentnost, študenti pedagogike, pedagoški delavci, ESCQ
Objavljeno: 22.09.2020; Ogledov: 124; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

2.
Koncept interkulturnosti pri delu z otroki priseljenci v vrtcu
Petra Vraničar, 2018, diplomsko delo

Opis: Danes živimo v svetu, ki je poln migracij celotnih družin, ki imajo tudi predšolske otroke, zaradi različnih razlogov. To je pripeljajo do dejstva, da ima danes veliko vrtcev vsaj enega otroka priseljenca, in do potrebe za prilagoditev dela tej realnosti. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je opredeljen koncept interkulturnosti in opredeljene njegove značilnosti in zmožnosti apliciranja pri integraciji otrok priseljencev v vrtce. Opredeljene so tudi morebitne težave, ki se pojavljajo pri apliciranju koncepta interkulturnosti in opisan dober primer prakse v Sloveniji. Empirični del diplomskega dela je posvečen raziskavi, ki smo jo izvedli med 201 pedagoškimi delavci v vrtcih Republike Slovenije in Republike Hrvaške. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšne so izkušnje pedagoških delavcev z otroki priseljenci ter kako in koliko aplicirajo koncept interkulturnosti. Podatke, ki smo jih zbrali, smo obdelali s pomočjo programa SPSS, pri čemer so nas zanimale razlike glede na starost, stopnjo izobrazbe in državo zaposlitve anketirancev. Ugotovili smo, da pedagoški delavci aplicirajo koncept interkulturnosti v svojem delu, ampak mogoče premalo v sodelovanju z organizacijami in lokalno skupnostjo zunaj vrtca. Uporaba maternega jezika se dovoljuje na vseh področjih delovanja vrtca. Anketiranci so ocenili uporabo pozitivne diskriminacije pri integraciji otrok priseljencev kot niti nekoristno niti koristno, izražanje stereotipov in predsodkov med otroki pa kot občasno.
Ključne besede: koncept interkulturnosti, vrtec, otroci priseljenci, pedagoški delavci.
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 523; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

3.
Vloga in pomen medosebnih odnosov v kolektivu osnovne šole
Tina Rezar, 2017, magistrsko delo

Opis: Ljudje smo socialna bitja, ki smo nenehno izpostavljeni medosebnim odnosom. V današnjem svetu so odnosi gonilna sila človeštva, zato je zelo pomembno, da vzpostavljamo čim bolj zadovoljujoče in dobre medosebne odnose, sploh v vzgojno-izobraževalnem procesu. Velik del komunikacije temelji na neverbalni komunikaciji, saj lahko že s samo enim pogledom, kretnjo sočloveku sporočimo marsikaj. Bistvenega pomena je, da se o odnosih pogovarjamo, jih razvijamo in poskušamo ustvarjati pozitivne medčloveške odnose. Pravzaprav so odnosi umetnost, ki se je lahko naučimo in jo ves čas nadgrajujemo. Vsekakor pa pri ustvarjanju medosebnih odnosov potrebujemo veliko mero skladnosti, empatije in razumevanja drug drugega. V vzgojno-izobraževalnem procesu sta pogovor in razmišljanje o medosebnih socialnih interakcijah nujna. Medosebni odnosi v šolskem prostoru igrajo bistveno vlogo pri oblikovanju in razvoju posameznikove osebnostne strukture ter pomembno vplivajo na soustvarjanje pri oblikovanju in doseganju ciljev. Kadar je komunikacija kakovostna in odnosi pozitivni, je to lažje, bolj produktivno in zadovoljujoče. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da se zdita pedagoškim delavcem vsakodnevna komunikacija in sprotno dogovarjanje o strokovnih temah s sodelavci zelo pomembna. Lastnosti, ki jih udeleženci raziskave najbolj cenijo, so prijaznost, vljudnost, odkritost, zaupanje, poštenost, spoštovanje, pripravljenost za sodelovanje in korektnost. Rezultati so pokazali, da starost in delovna doba v vzgojno-izobraževalnem procesu nista statistično povezani niti s povprečno stopnjo zadovoljstva z delom niti z ocenami glede kakovosti medsebojnih odnosov in vzdušja na delovnem mestu. Na osnovi dobljenih rezultatov lahko sklenemo, da je dober način interne komunikacije v kolektivu osnovne šole pozitivno povezan s kakovostjo medosebnih odnosov.
Ključne besede: medosebni odnosi, komunikacija, šolska klima, organizacijska klima, pedagoški delavci.
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 1237; Prenosov: 340
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

4.
NEKATERI VIDIKI UPORABE RESTITUCIJE PRI PREDŠOLSKIH OTROCIH
Sara Potočnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Konflikte med otroki oziroma med dvema ali več udeleženci lahko na preprost, enostaven in učinkovit način rešimo s pomočjo vzgojnega pristopa restitucije. Teoretični del diplomske naloge predstavlja ugotovitve in razmišljanja različnih avtorjev o konfliktih, razumevanju konflikta, vrstah konfliktov, vzrokih za nastanek konfliktov, odzivih na konflikt reševanju konflikta, metode reševanja konflikta, načine reševanja konfliktov ter o načelih reševanja konfliktov. Posvečena je bila predvsem pozornost o restituciji oziroma povračilu škode, njenih značilnostih, predstavljenih je deset primerov izvedbe restitucije, discipliniranje nasproti kaznovanju in pravilna izvedba. V povezavi je predstavljena tudi vloga mediacije. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave. Naš namen je bila predstavitev, kako lahko konflikte in nesoglasja učinkovito rešujemo s pomočjo restitucije. Zanimalo nas je, ali starši in pedagoški delavci vzgojni pristop restitucije poznajo, kako pogosto ga uporabljajo in kakšno je njihovo mnenje o uporabi omenjenega pristopa ter ali pri tem obstajajo razlike glede na spol, starost in vlogo anketirancev. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, na katerega je odgovorilo 98 staršev, ki imajo otroke vpisane v Vrtec Rogaška Slatina ter 102 pedagoška delavca, ki so zaposleni v Vrtcu Rogaška Slatina in v Vrtcu Anice Černejeve. Pridobljene podatke smo obdelali s pomočjo statističnega programa SPSS. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da imajo pedagoški delavci ter starši pozitivno stališče o vzgojnem ukrepu restitucija ter da se v večini strinjajo z njegovo uporabo pri otrocih, starih do treh let, ter pri otrocih, starejših od treh let.
Ključne besede: predšolski otrok, starši, pedagoški delavci, konflikti, restitucija, mediacija.
Objavljeno: 17.11.2016; Ogledov: 1412; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (544,28 KB)

5.
SODELOVANJE MED ŠOLSKIMI SVETOVALNIMI DELAVCI IN STARŠI
Martina Ščernjavič, 2015, magistrsko delo

Opis: Danes vzgoja ni le domena družine oz. staršev in izobraževanje ni le domena šole oz. šolskih pedagoških delavcev. Tako družina kot šola se ukvarjata z vzgojo in izobraževanjem otrok, zato bi se morali starši in šolski pedagoški delavci med seboj povezovati in sodelovati. V magistrski nalogi se ukvarjamo s sodelovanjem med starši in šolskimi svetovalnimi delavci, ki predstavljajo del kolektiva šolskih pedagoških delavcev. V teoretičnem delu magistrske naloge smo predstavili sodelovanje med šolskimi pedagoškimi delavci in starši (tudi sodelovanje med šolskimi svetovalnimi delavci in starši), v empiričnem delu magistrske naloge pa smo predstavili rezultate empirične raziskave o pogledu staršev na sodelovanje med njimi in šolskimi svetovalnimi delavci. Raziskavo, v kateri je sodelovalo 108 staršev, smo izvedli na petih pomurskih osnovnih šolah meseca aprila 2015. Rezultati so pokazali, da starši povezovanje in sodelovanje med njimi in šolskimi svetovalnimi delavci ocenjujejo kot pomembno in koristno. Čeprav smo predpostavljali, da obstajajo razlike glede na starost staršev, pa so rezultati pokazali, da ni tako.
Ključne besede: šolski pedagoški delavci, šolski svetovalni delavci, starši, povezovanje, sodelovanje
Objavljeno: 08.12.2015; Ogledov: 1171; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

6.
IKT-komuniciranje pedagoških delavcev
Martina Šetina Čož, 2010, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: komunikacija, IKT, pedagoški delavci
Objavljeno: 06.06.2012; Ogledov: 968; Prenosov: 60
URL Povezava na celotno besedilo

7.
ODNOS DIJAKOV IN PEDAGOŠKIH DELAVCEV DO NASILJA V DIJAŠKIH DOMOVIH
Olga Dečman Dobrnjič, 2012, doktorska disertacija

Opis: V teoretičnem delu govorimo o vrstah in modelih organizacij, organizacijskih ciljih, viziji, smotrih ter politiki in strukturi organizacije. Posebej opredeljujemo dijaške domove kot organizacije ter pojasnjujemo pomen organizacijske kulture in uvajanja sprememb vzgojno-izobraževalne organizacije. Opredelimo vloge in kompetence vzgojitelja kot odgovornega nosilca vzgojnega procesa v dijaških domovih. V nadaljevanju iz različnih teoretičnih izhodišč ugotavljamo vzroke za pojavnost nasilja. Pojasnjujemo nasilje kot posledico agresije in zlorabe moči. Veliko je dejavnikov nasilja, v našem diskurzu iz različnih teoretičnih izhodišč osvetljujemo družino in šolsko okolje kot najpomembnejša dejavnika nasilja. Pojasnjujemo vrste in oblike nasilja ter njegove posledice za žrtve in okolje. Prikazujemo preventivne akcije proti nasilju v različnih evropskih državah in nacionalno politiko preventive proti nasilju v slovenskem šolskem okolju. Iz teoretičnih izhodišč disertacije lahko zaključimo, da na odnose v organizaciji vplivajo: organiziranost organizacije ter organizacijska struktura in kultura, da so dijaški domovi del šolskega okolja, ki so različnih organizacijskih oblik, v njih bivajo dijaki in ostali vključeni, nosilci vzgojno izobraževalnega procesa pa so pedagoški delavci (vzgojitelji). V dijaških domovih se dogaja kulturna hibridizacija. Ugotavljamo, da sta družina in šolsko okolje zelo pomembna dejavnika nasilja, da imajo otroci in mladostniki, ki so dalj časa žrtve nasilja, trajne posledice na osebnem nivoju in v odnosnih relacijah, da se družba vse bolj zaveda posledic nasilnih dejanj, da države sistemsko pristopajo k preprečevanju nasilja v družini in v šolskemu okolju tako, da sprejemajo nacionalne smernice in programe preprečevanja nasilja v družbi, v družini in vzgoji in izobraževanju ter spreminjajo zakonodajo s tega področja. V empiričnem delu smo raziskovali stališča, prepričanja in vedenjske namere ravnateljev, pedagoških delavcev (vzgojiteljev) in dijakov v odnosu do nasilnih dejanj, ki se dogajajo v dijaških domovih in v družini, ter ugotavljali, kako imajo dijaški domovi v vzgojno delo vključen menedžment preventive proti nasilju. Predmet našega raziskovanja je bil odnos do nasilja, v raziskavo je bilo vključenih 40 dijaških domov v Sloveniji (vsi dijaški domovi, ki so izvajali vzgojno-izobraževalno dejavnost v letu 2010). Raziskovalni vzorec je predstavljalo 23 ravnateljev (57,50 % populacije), 131 pedagoških delavcev (vzgojiteljev) (61,79 % populacije) in 1343 dijakov (25,18 % populacije). Ugotovili smo, da anketiranci najbolj resno ocenjujejo spolno, zatem fizično in nato psihično nasilje, da pedagoški delavci in dijaki bolj resno ocenjujejo nasilna dejanja, storjena v družini kot nasilna dejanja, storjena v šolskem okolju. Iz raziskave izhaja, da pedagoški delavci statistično višje ocenjujejo zasluženo višino kazni kot dijaki, ter da ženske v primerjavi z moškimi bolj resno ocenjujejo nasilna dejanja. Ugotavljamo, da obstajajo statistično pomembne razlike v oceni resnosti nasilnih dejanj v odvisnosti od organizacijske oblike dijaškega doma. Najbolj resno ocenjujejo nasilna dejanja nad istospolno usmerjenimi dijaki in skupinami v samostojnih dijaških domovih, sledijo zasebni dijaški domovi in dijaški domovi, ki so organizacijsko povezani s šolo. Obstajajo tudi statistično pomembne razlike v oceni resnosti nasilnih dejanj nad dijaki, ki javno in jasno opredeljujejo svojo versko pripadnost med samostojnimi domovi in domovi, ki so organizacijsko priključeni šoli, v prid samostojnih domov. Pedagoški delavci v primerjavi z dijaki bolj resno ocenjujejo nasilno dejanje nad versko in etično drugačnimi posamezniki in skupinami. Med dijaki in pedagoškimi delavci ne obstaja statistično pomembna razlika glede ocene resnosti nasilnih dejanj nad dijaki s posebnimi potrebami. Anketiranci bolj resno ocenjujejo nasilje nad dijaki s posebnimi potrebami, ki imajo specifične primanjkljaje, kot nad nadarjenimi dijaki. Ugotovili smo,
Ključne besede: organiziranost organizacije, organizacijska kultura, odnosi v organizaciji, dijaški dom, prepričanja, stališča in vedenjske namere do nasilnih dejanj, dijaki, pedagoški delavci, ravnatelji, stališča do nasilja, politika preventive proti nasilju
Objavljeno: 06.03.2012; Ogledov: 2481; Prenosov: 262
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

8.
SODELOVANJE ŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE Z VODSTVOM ŠOLE NA ŠTUDIJI PRIMERA
Janja Vogrin, 2010, diplomsko delo

Opis: Šolska svetovalna služba in vodstvo šole sta najmanjša, a zelo pomembna podsistema šole s številnimi obveznostmi in širokim delovnim področjem. Ravnatelj je postavljen na čelo šole kot njen poslovni in pedagoški vodja in s tem v eni osebi združuje številne naloge, ki so vezane na vzgojno-izobraževalni proces in zagotavljanje pogojev zanj. Predvsem v vzgojno-izobraževalne naloge je pogosto vključena tudi šolska svetovalna služba, ki sodeluje z vsemi udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa in je integrirana v različna področja dela šole. V diplomskem delu smo opisali glavne naloge šolske svetovalne službe in vodstva šole, izpostavili pa smo tudi konkretna področja, na katerih podsistema sodelujeta. Ugotovili smo, da ravnatelji šolski svetovalni službi pogosto poverjajo naloge v zvezi z vzpostavljanjem in ohranjanjem stikov z javnimi strokovnimi zavodi, sodelovanje s starši in oblikovanje oddelkov. Zaradi razlik v konkretnih potrebah šole seveda prihaja do poverjanja različnih nalog, ki so včasih odvisne tudi od strokovnega profila šolskih svetovalnih delavcev. V empiričnem delu smo opravili študijo primera na Osnovni šoli Radlje ob Dravi in ugotovili, da vodstvo te šole uspešno sodeluje s šolsko svetovalno službo, ki je vključena v vsa za njeno stroko relevantna področja dela šole, hkrati pa kljub nekaterim poverjenim nalogam ni preobremenjena, saj je na prvem mestu še vedno neposredno delo z otroki. Pri tem ima vso podporo vodstva šole.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, šolski svetovalni delavci, vodstvo šole, ravnatelj, pedagoški vodja, menedžer, sodelovanje, poverjanje, študija primera
Objavljeno: 29.03.2011; Ogledov: 2564; Prenosov: 306
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

9.
IZOBRAŽEVANJE PEDAGOŠKIH DELAVCEV V OSNOVNIH ŠOLAH NA PODROČJU SAVINJSKE REGIJE
Vanja Ocvirk Karner, 2010, diplomsko delo

Opis: Izzive današnje, nenehno spreminjajoče se družbe lahko na mladi rod uspešno prenašajo le strokovno usposobljeni učitelji, ki so v vsakdanjem stiku s spremembami in novostmi, skratka takšni, ki jim vseživljenjsko učenje ni tuje in so razvili kompetence, ki jih vsak dan znova uspešno uporabljajo pri svojem delu. Tako bi zelo na kratko opisali glavne značilnosti diplomskega dela, ki je sestavljeno iz treh delov. Prvi del je namenjen kratki predstavitvi zgodovine izobraževanja učiteljev pri nas, dodali smo tudi pogoje, ki jih morajo učitelji v osnovnih šolah izpolnjevati danes. Ker se pojem kompetenc vedno bolj širi in uporablja tudi pri nas, smo le-te dokaj podrobno predstavili, tako z vidika domačega kot evropskega prostora. Drugi del diplomske naloge smo namenili podrobni proučitvi nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, tako s stališča teorij kot z vidika zakonodaje. V tretjem delu je predstavljena raziskava, izvedena na osnovnih šolah Savinjske regije, kjer smo zbrali njihova mnenja o tem, kako so zadovoljni z izobraževanjem strokovnih delavcev in kaj menijo, da vpliva na plan izobraževanj. Predstavljamo tudi podatke izobraževanjih, ki smo jih prejeli z Ministrstva za šolstvo za šport. Rezultati so prikazani s pomočjo grafov. Ob koncu pa smo podali še ugotovitve in predloge.
Ključne besede: Izobraževanje, pedagoški delavci, osnovna šola, kompetence
Objavljeno: 10.05.2010; Ogledov: 1848; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici