| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Učitelj kot dejavnik uspešnosti v obveznem izobraževanju na Finskem
Teja Majcen, 2010, pregledni znanstveni članek

Opis: V prispevku obravnavamo in preučujemo izobraževanje razrednega učitelja na Finskem kot enega izmed dejavnikov uspešnosti v obveznem izobraževanju. Pred- stavljamo naslednje vidike izobraževanja učiteljev: odločanje za študij in kadrovanje, spremenjeno vlogo učitelja in na njej temelječe izobraževanje učiteljev primarne stopnje (koncept in struktura študija), ideologijo raziskovalnega pristopa k študiju, ki pomembno povezuje teorijo in prakso, ter spretnosti in sposobnosti učitelja v izvajanju kritične refleksije. Ugotavljamo, da temeljni pomen pri izobraževanju učiteljev prinaša prehod iz faze podajanja receptov, navodil in napotkov, kako izvajati izobraževalni proces, v fazo, kjer študentje razvijejo spretnosti kritične refleksije, ki temelji na znanstvenih metodah raziskovanja, ter spoznajo moč refleksije v razvoju kakovostnega izobraževalnega procesa. Gre za ustvarjanje tako imenovanega »novega učitelja«, ki je opisan kot »mentor, raziskovalec, nadzornik, usmerjevalec in pospeševalec učenja« in kot tak pomembno pripomore k uspešnosti učencev v obveznem izobraževanju.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, pedagoški poklic, izobraževanje učiteljev, Finska, pedagoška praksa
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 485; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (90,77 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
EVALVACIJA RAZPRŠENE PEDAGOŠKE PRAKSE ZA IZPOPOLNJEVANJE UČITELJEV IZ ZGODNJEGA UČENJA TUJEGA JEZIKA
Deja Božič, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Evalvacija razpršene pedagoške prakse za izpopolnjevanje učiteljev iz zgodnjega učenja tujega jezika smo ugotavljali ustreznost razpršene pedagoške prakse Študijskega programa za izpopolnjevanje iz zgodnjega učenja angleščine oz. nemščine, ki ga izvajata Pedagoška fakulteta in Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru. Spoznanja iz raziskave omogočajo udeležencem, profesorjem na fakultetah, oblikovalcem študijskih programov in drugim zaposlenim v izobraževanju, da se seznanijo s pomenom in z uspešnostjo razpršene pedagoške prakse učiteljev, ki bodo poučevali tuji jezik v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole, ter hkrati z odpravo pomanjkljivosti pri nadaljnjem izvajanju študijskih programov. Mnenja o razpršeni pedagoški praksi so bila pridobljena s pomočjo samorefleksivnega vprašalnika, ki so ga izpolnili udeleženci razpršene pedagoške prakse na Univerzi v Mariboru. Analize rezultatov so vezane na izkušnje pri razpršeni pedagoški praksi, posebej na načrtovanje in izvedbo učnih ur v tujem jeziku. Sledi analiza kompetenc, ki jih udeleženci pridobijo med prakso, ter predlogov za izboljšanje razpršene pedagoške prakse. Nazadnje so predstavljene še ugotovitve udeležencev o lastni kompetentnosti za poučevanje tujega jezika v otroštvu. Ugotovitve so pokazale, da so udeleženci izobraževanja v veliki meri zadovoljni s potekom razpršene pedagoške prakse in se čutijo kompetentne za poučevanje tujega jezika v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole po opravljenih obveznostih. Kljub temu pa so imeli nekaj težav med opravljanjem prakse, kar se odraža tudi v predlogih za izboljšanje prakse, ki naj bodo osnova za izboljšanje nadaljnjega izvajanja programa izpopolnjevanja izobrazbe iz zgodnjega učenja tujega jezika.
Ključne besede: pedagoška praksa, samorefleksija, zgodnje poučevanje, program izpopolnjevanja, kompetence učiteljev, tuji jezik
Objavljeno: 17.12.2015; Ogledov: 915; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (518,09 KB)

3.
Portfolio in pedagoška praksa
Samo Zelko, 2015, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu smo podrobneje predstavili ustvarjalnost, njeno korelacijo do inteligentnosti, dejavnike (likovne) ustvarjalnosti in pomembnost likovne ustvarjalnosti v šolskih izobraževalnih sistemih. Osredotočili smo se na področje študija likovne pedagogike, kjer so z uporabo sodobnih likovnih praks in skozi svoje kreativne ideje, študentje likovne pedagogike uporabili ustvarjalne, razvojne portfolije namesto tradicionalnih poročil o pedagoškem usposabljanju – likovni pedagoški praksi. Spoznavali smo prednosti in vlogo portfolia kot učno sredstvo in njegove pozitivne učinke, ki jih konvencionalne oblike zaradi svoje konvergentne usmerjenosti pogosto omejujejo. V empiričnem delu smo se seznanili s študijo lastnega dela ustvarjalnega portfolia kot obliko poročila za pedagoško prakso na magistrskem študiju likovne pedagogike. Ugotovili smo, da se je z ustvarjalnim portfolijem, omogočalo boljše razumevanje posameznikove osebnosti ter vpogled v bolj celostno znanje ali/in tudi osebnost posameznika. Povečala sta se interes in globina izražanja lastnih izkustev pedagoške prakse, ki ostaneta pri tradicionalnih poročilih pogosto neizražena. Ustvarjalni portfolio se je tako prepoznaval kot koristna in kvalitetna učna izkušnja ter dobro izhodišče za nadaljnje izobraževanje.
Ključne besede: ustvarjalnost, portfolio, pedagoška praksa, likovno izobraževanje, pedagogika, sodobne likovne prakse
Objavljeno: 13.11.2015; Ogledov: 1788; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

4.
Izkustveno učenje bodočih vzgojiteljev predšolskih otrok
Jurka Lepičnik-Vodopivec, 2008, pregledni znanstveni članek

Opis: Članek obravnava izkustveno učenje bodočih vzgojiteljev predšolskih otrok v teoriji in praksi s poudarkom na značilnostih nekaterih zgodovinskih modelov profesionalnega izobraževanja, zlasti reflektivnega modela, ki poudarja vlogo in pomen praktične izkušnje. Pedagoško prakso obravnava kot del profesionalnega izobraževanja bodočih vzgojiteljev, kjer gre za učenje s pomočjo konkretnih izkušenj in refleksije lastne prakse.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, izkustveno učenje, predšolska vzgoja, vzgojitelji, pedagoška praksa, profesionalno izobraževanje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 948; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (112,04 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Pedagoška praksa z vidika empirično verificirane ocene visokošolskih didaktikov
Branka Čagran, Slavko Cvetek, Marta Otič, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: V uvodu pričujočega članka najprej predstavljamo ključne paradigmatske spremembe na področju izobraževanja učiteljev v sodobnem svetu in posebej novo vlogo pedagoške prakse v programih za izobraževanje učiteljev. Osrednjo pozornost namenjamo v študijskem letu 2004/05 izvedeni študiji primera, katere namen je bil osvetliti pedagoško prakso z vidika izkušenj, pričakovanj in predlogov visokošolskih didaktikov Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik s prej preverjenimi merskimi karakteristikami, zbrane podatke pa obdelali na nivoju deskriptivne in inferenčne statistike. Pridobljena empirična spoznanja narekujejo potrebo po ukrepih, vezanih na prenovo pedagoške prakse. To so: uvajanje hospitacijskih ("kliničnih") šol, prenova obstoječega modela strnjene pedagoške prakse (povečanje obsega ur prakse, časovna razporeditev prakse na vsa leta študija), usposabljanje učiteljev za mentorstvo, ustreznejše vrednotenje dela visokošolskih didaktikov, kontinuirano izpopolnjevanje dokumentacije o pedagoški praksi, povečanje obsega pedagoško-psiholoških in didaktičnih predmetov v programih izobraževanja učiteljev. Skratka, izvedena študija primera opozarja na nujnost prenove pedagoške prakse v skladu s sodobnim, reflektivnim modelom izobraževanja učiteljev.
Ključne besede: izobraževanje učiteljev, modeli izobraževanja, visokošolski didaktiki, kompetence učitelja, pedagoška praksa, študije primerov
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1206; Prenosov: 46
URL Povezava na celotno besedilo

6.
Pedagoška praksa kot motivacija za ustvarjalno likovnopedagoško delo bodočih likovnih pedagogov
Jerneja Herzog, Matjaž Duh, Janja Batič, 2009, pregledni znanstveni članek

Opis: Na Pedagoški fakulteti v Mariboru si pri predmetu Didaktika likovne vzgoje prizadevamo, da bi kar najbolj motivirali bodoče likovne pedagoge za likovnopedagoško delo. Učitelj, ki sam ni motiviran za likovnopedagoško delo, bo zelo težko motiviral učence ali dijake. Pri tem je ključnega pomena pedagoška praksa, ki jo študentje likovne pedagogike opravljajo v tretjem in četrtem letniku študija na osnovnih in srednjih šolah. Študentje v času pedagoške prakse spoznavajo utrip šole, preizkušajo teoretična znanja v praksi, so v neposrednem stiku z učenci in učitelji ter ob tem pridobivajo vedno več izkušenj. Prav slednje lahko študentom pedagoški del študija približa in jih motivira za nadaljnje razvijanje lastne likovnopedagoške prakse ali pa je učinek povsem nasproten. V študijskem letu 2008/09 smo po opravljeni praksi na osnovni in srednji šoli izvedli anketiranje med študenti tretjih in četrtih letnikov likovne pedagogike (n = 34). Zanimalo nas je, kakšna so stališča študentov do opravljene prakse, pridobljenih izkušenj ipd. Ugotovili smo, da študentje prakso večinoma ocenjujejo pozitivno, kljub temu pa obstajajo nekatera področja prakse, ki bi jih bilo potrebno izboljšati.
Ključne besede: pedagoška praksa, mentorstvo, reflektivno poučevanje, likovna pedagogika
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 675; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (900,09 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
8.
Razvijanje didaktičnega modela organizacije pedagoške prakse v prvem in drugem triletju osnovne šole pri likovni vzgoji
Jerneja Herzog, 2013, doktorska disertacija

Opis: Pomemben del v izobraževanju prihodnjih učiteljev predstavlja pedagoška praksa, katere obseg se je v bolonjskih študijskih programih povečal. Študent dobi prve praktične izkušnje že v prvih letih študija preko opazovalne prakse. V času pedagoške prakse ga spremlja mentor, ki ima v odnosu s študentom pomembno vlogo. Problem, ki ga v doktorski disertaciji preučujemo skozi teoretična izhodišča, je mentorstvo in pedagoška praksa. V teoretičnih izhodiščih predstavljamo pojme, vezane na mentorstvo, in s tem odgovorimo na vprašanja: opredelitev mentorstva, kakšne lastnosti mora imeti mentor, kakšne so njegove naloge, kakšen je pomen mentorstva in kakšne so njegove kompetence. Predstavimo tudi vlogo mentorja pri spodbujanju profesionalne rasti študentov - prihodnjih učiteljev in pomena izobraževanja. Predstavimo pojem pedagoške prakse, njeno vlogo in pomen praktičnega usposabljanja. Dotaknemo se pomena refleksije, ki je pri opravljanju pedagoške prakse zelo pomembna. Opozorimo tudi na pomen hospitacij, na pomembnost medsebojnega sodelovanja med mentorjem in študentom. Zaključimo s poglavjem o oblikovanju, načrtovanju in vodenju pedagoške prakse. V drugem delu doktorske disertacije predstavljamo rezultate empirične raziskave, v kateri smo se osredotočili na: - pedagoško prakso, kakor jo zaznavajo študentje 4. letnikov univerzitetnega študijskega programa razredni pouk vseh treh slovenskih pedagoških fakultet; - izkušnje mentorjev in njihovo vlogo v času pedagoške prakse; - oblikovanje modela organizacije pedagoške prakse v I. in II. triletju v osnovni šoli pri likovni vzgoji v Sloveniji, ki je lahko prenosljiv na ostala predmetna področja. Metodološko smo k raziskovanju pristopili s kombiniranjem empirično-analitičnega in kvalitativnega raziskovanja. Menimo, da se prav takšna kombinacija kvantitativnih in kvalitativnih raziskovalnih načinov med seboj dobro dopolnjuje in prepleta. Glavna ugotovitev raziskave je, da je organizacija pedagoške prakse, ki je bila v veljavi v času pred iztekom univerzitetnih študijskih programov razredni pouk, pomanjkljiva. To ugotavljamo pri spremljanju hopistacijskih ur likovne vzgoje. Na osnovi rezultatov raziskave ugotavljamo, da zaznave študentov kažejo na dva problema. Prvega vidimo v ustreznosti zaznav študentov, ki je lahko odvisna od strokovnega znanja študenta. Drugi problem pa se kaže pri izvajanju hospitacijskih ur likovne vzgoje mentorjev študentom, ki so bili vključeni v raziskavo. Zaznave študentov kažejo na strokovne pomanjkljivosti na področju poučevanja likovne vzgoje pri mentorjih. Zato smo zasnovali model organizacije pedagoške prakse v I. in II. triletju osnovne šole v Sloveniji, s pomočjo katerega želimo študentom zagotoviti kakovostne hospitacijske ure posameznih predmetnih področij, ki bi jih dosegli z ustrezno usposobljenim hospitacijskim mentorjem za posamezno predmetno področje. Nov model vzpostavlja tesnejšo vez med mentorji na osnovnih šolah in organizatorji pedagoške prakse ter predmetnimi didaktiki na fakultetah preko sodelovanja in stalnega strokovnega izobraževanja.
Ključne besede: mentorstvo, pedagoška praksa, mentorjeva pojmovanja, študentova pojmovanja, reflektivno poučevanje, razredni pouk, likovna vzgoja
Objavljeno: 30.01.2014; Ogledov: 2350; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (3,62 MB)

9.
PEDAGOŠKA PRAKSA - SAMOREFLEKSIJA ŠTUDENTOV RAZREDNEGA POUKA Z VIDIKA LIKOVNE UMETNOSTI
Jana Ceder, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Pedagoška praksa – samorefleksija študentov razrednega pouka z vidika likovne umetnosti sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela in je nastalo z namenom, ugotoviti, na kakšen način študentje 4. letnika Univerzitetnega študijskega programa Razredni pouk samorefleksirajo prve pedagoške izkušnje v času pedagoške prakse pri likovni umetnosti; z dobljenimi rezultati pa z vidika samorefleksije seznaniti študente, učitelje in profesorje, saj menimo, da predstavlja samorefleksija pomemben del pri oblikovanju uspešnega učitelja. V teoretičnem delu smo predstavili učiteljski poklic in se osredotočili na pedagoško prakso. Opisali smo značilnosti in različne vidike pedagoške prakse. Podrobneje smo predstavili strnjeno pedagoško prakso. Empirični del vsebuje rezultate raziskave, ki smo jih dobili s pomočjo refleksivnega protokola in jih predstavljamo v treh delih. V prvem delu predstavljamo analizo rezultatov raziskave, vezano na načrtovanje učne ure. V drugem delu predstavljamo analizo rezultatov raziskave, vezano na izvedbo učne ure in v tretjem delu analizo rezultatov raziskave, vezano na mnenja študentov o izvedbi učne ure likovne umetnosti. Rezultati raziskave kažejo, da so se študentje med pedagoško prakso pri načrtovanju in izvajanju učne ure likovne umetnosti srečali s številnimi težavami in dobili veliko pozitivnih izkušenj. Iz rezultatov je razvidno, da študentje še niso pripravljeni za samostojno poučevanje, saj še nimajo dovolj znanja in izkušenj, kar potrjuje dejstvo, da potrebujejo več pedagoške prakse.
Ključne besede: osnovna šola, razredni pouk, likovna umetnost, pedagoška praksa, načrtovanje in izvajanje učne ure
Objavljeno: 08.01.2014; Ogledov: 1432; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (913,42 KB)

10.
VLOGA IN POMEN STRNJENE PEDAGOŠKE PRAKSE KOT OBLIKE PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA UČITELJEV KEMIJE V BOLONJSKIH PROGRAMIH
Manica Lemut, 2013, diplomsko delo

Opis: Čas strnjene pedagoške prakse bi moral biti namenjen kakovostnemu oblikovanju študenta-učitelja. V času strnjene pedagoške prakse študent učitelj kot praktikant, naj ne samo izvaja, temveč tudi načrtuje in ocenjuje lastno pedagoško delo. Študenta bi bilo potrebno spodbujati k samooblikovanju ciljev strnjene pedagoške prakse, saj jih s postavljanjem le teh, tudi bolj odgovorno uresničuje. Glavni cilj diplomskega dela je bil izdelati profesionaliziran model strnjene pedagoške prakse, s katerim bi pri študentih lahko dosegli tako potrebno samorefleksijo prakse in samousmerjeno spodbujanje kritičnega razmišljanja, uporabo reševanja problemov in inovativnih metod dela ter vseživljenjskega izobraževanja. Uporabljeni sta bili dve raziskovalni metodi. Deskriptivna metoda, uporabljena pri analizi strokovne literature in virov ter eksperimentalna metoda, s katero je bila opravljena analiza aktualnih gradiv strnjene pedagoške prakse na Fakulteti za naravoslovje in matematiko (samoanalize nastopov-kompetence, poročila študentov in opisne ocene mentorjev). Tako sem dobila vpogled v spoznanja o pomenu pedagoške prakse za profesionalni razvoj študentov-učiteljev, se seznanila z značilnostmi sodobnega razvoja izobraževanja učiteljev v Evropi in projektom Tuning ter potrdila predvidevanja o potrebi konkretnejših navodil kot robnemu pogoju, za uspešno izvajanje strnjene pedagoške prakse kot oblike praktičnega usposabljanja študentov- učiteljev.
Ključne besede: Strnjena pedagoška praksa študentov-učiteljev: kompetence, cilji, model, metode dela
Objavljeno: 29.01.2013; Ogledov: 1379; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (855,49 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici