SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
ANALIZA PROGRAMA PREDŠOLSKE VZGOJE
Patricija Fridl, Simona Milošič, 2009, diplomsko delo

Opis: Povzetek Diplomsko delo obravnava analizo programov izobraževanja vzgojiteljic/jev. Predstavljeno je izobraževanje vzgojiteljev/vzgojiteljic v preteklosti, podrobno pa smo raziskali program izobraževanja vzgojiteljic/ev, ki je veljaven in se izvaja od šolskega leta 1995 dalje in program izobraževanja vzgojiteljic/ev, ki je nastajal v skladu z Bolonjskimi procesi 2008 in, ki se bo začel izvajati s študijskim letom 2009/2010. Zanima nas, v čem sta si programa podobna, kje prihaja do razlik, in ali kakšne so podobnosti in/ali razlike. Oba programa izobraževanja sta predstavljena v celoti in sicer od pogojev za vpis do zaključka študija to je do zagovora diplomskega dela. Na temelju analize obeh programom smo ugotovili, da do odstopanj prihaja pri številu predmetov, pri številu izbirnih predmetov, predvsem pa so odstopanja pri prehodih med programi, saj prehodi v programu izobraževanja vzgojiteljic/ev , ki se izvaja od leta 1995 dalje, niso možni. Prav tako prihaja do odstopanj pri možnostih za nadaljevanje študija in številu ur pedagoške prakse.
Ključne besede: Ključne besede: izobraževanje, vzgojitelj/vzgojiteljica, izbirni predmeti, predmeti, pedagoška praksa, prehodi med programi.
Objavljeno: 26.03.2009; Ogledov: 2018; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (460,03 KB)

2.
MENTORJI V INTEGRIRANI PRAKSI ŠTUDENTOV PREDŠOLSKE VZGOJE
Jasna Klasinc, 2010, diplomsko delo

Opis: Pridobivanje praktičnih izkušenj je za vsakega študenta izrednega pomena. Prav zato je praktičnemu izobraževanju študentov potrebno namenjati raziskovalno pozornost. Kako je dejansko z integrirano prakso študentov predšolske vzgoje pri nas, bi lahko ugotavljali na različne načine, mi smo za mnenje povprašali tiste, ki so neposredno vključeni v njeno izvajanje, vzgojitelje mentorje, pri katerih študentje predšolske vzgoje Pedagoške fakultete v Mariboru integrirano prakso tudi opravljajo. Namen diplomskega dela Mentorji v integrirani praksi študentov predšolske vzgoje je bil ugotoviti, kako organiziranost in vsebino integrirane prakse doživljajo in sprejemajo vzgojitelji mentorji ter kakšen odnos vlada med njimi in študenti na integrirani praksi. Pri vseh teh postavkah smo skušali najti tudi razlike med vzgojitelji mentorji glede na dolžino delovne dobe in stopnjo izobrazbe. Raziskava je pokazala, da mentorji integrirano prakso doživljajo zelo pozitivno, predvsem odnose s študenti, nekaj sprememb je bilo predlaganih na področju organizacije in vsebine, kar je razumljivo, saj se na tem področju dejansko oni prilagajajo zahtevam fakultete, kar pa jim seveda marsikdaj prinese težave. Ker se je z letošnjim študijskim letom začel izvajati prenovljen študijski program predšolske vzgoje, ki prinaša nekaj novosti na področju praktičnega usposabljanja, bi bilo seveda zanimivo primerjati, kako bodo vzgojitelji mentorji doživljali integrirano prakso po prenovljenem programu.
Ključne besede: Ključne besede: predšolska vzgoja, pedagoška praksa, integrirana praksa, profesionalni razvoj, mentorstvo.
Objavljeno: 11.01.2011; Ogledov: 2125; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (582,34 KB)

3.
UPORABA SISTEMOV LMS V PEDAGOŠKI PRAKSI
Jaka Petrič, 2010, diplomsko delo

Opis: Portfelj se je pri nas v izobraževanju uveljavil kot mapa učenčevih izdelkov oz. dosežkov, vendar portfelj najbolje opišemo, če ga pojmujemo kot zbirko izbranih del njegovega lastnika, ki so nastali v nekem časovnem obdobju in so oprijemljivi dokaz njegovega napredka. Področja kjer se srečujemo z uporabo portfelja so različna. Kot smo že omenili, se z njim srečamo v času izobraževanja ali v obdobju iskanja zaposlitve. Velikokrat pa ga srečujemo v finančnem svetu, kjer služi kot predstavitev podjetja ali osebe. Oblika, v kateri je portfelj izdelan, je ne glede na to kakšne vrste je, v kakšne namene se uporablja in na čigavo pobudo, vedno enaka. Poznamo klasično obliko portfelja, ki je narejen v obliki vložne mape, v katero vstavljamo svoje dosežke in refleksije. Ker danes živimo v obdobju tehnološkega napredka in eksplozije informacijske tehnologije, je tudi portfelj doživel preobrazbo in njegova digitalna različica dominira nad papirno zaradi dodatnih možnosti, ki jih ponuja. Za urejanje in delo s portfelji poznamo veliko različnih načinov in orodij. Najosnovnejša delitev teh orodij je na tista, ki so namenjena posameznikom in so bolj preprosta, ter na tista, ki so namenjena uporabi znotraj ustanov in ponujajo več naprednih možnosti. Za posameznika izbira orodja ne igra neke ključne vloge, bolj pomembno je, da orodje obvlada. Na izbiro orodja, ki ga bo uporabljala neka ustanova pa vpliva veliko stvari in je potrebno pošteno razmisliti za katero rešitev se bodo odločili. Fakulteta na kateri študiram že uporablja izobraževalni informacijski sistem Moodle, zato sva z mentorjem sklenila, da bi bila najustreznejša rešitev v tem primeru, razširitev znotraj sistema samega. Prednosti razvoja razširitve znotraj poznanega sistema, je več. Najpomembnejša izmed njih je ta, da ga zaposleni in študenti že poznajo in uporabljajo. Kadar se odločimo za integracijo želene razširitve v obstoječi informacijski sistem je pomembno, da proučimo ali obstaja že podobna rešitev kot jo želimo sami. Ne sicer vedno, ampak včasih je enostavneje obstoječo rešitev proučiti in prilagoditi svojim potrebam kot začeti od začetka. Tudi, če rešitev ne obstaja je integracija v obstoječi sistem še vedno koristna in nam prihrani veliko programerskega moči, ker je mogoče ponovno uporabiti že obstoječe dele programske kode in zgrajene mehanizme. Lahko bi rekli, da je integracija v primeru obstoječega sistema nujna.
Ključne besede: pedagoška praksa, LMS sistem, Moodle, portfelj, elektronski portfelj, razširitev, modul
Objavljeno: 23.12.2010; Ogledov: 1756; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

4.
PEDAGOŠKO TEHNOLOŠKO VSEBINSKO ZNANJE ŠTUDENTOV BIOLOGIJE, IZKAZANO V DNEVNIKIH OBVEZNE PRAKSE
Iris Petrovič, 2011, diplomsko delo

Opis: Učitelji morajo poleg obvladovanja stroke, teoretične podkovanosti v pedagogiki, psihologiji, didaktiki in drugih vedah obvladovati različne metode, tehnike, pristope, vključevanje različnih pripomočkov ipd. (Marentič Požarnik, 1987). Pomembno pa je tudi usposabljanje učitelja za ravnanje, ki temelji na znanju, ki je pretehtano oziroma kot pravi avtorica, premišljeno ravnanje (Lepičnik Vodopivec, 2008). Zato izobraževanje študentov-bodočih učiteljev v univerzitetnih študijskih programih vključuje tako teoretično kot praktično sestavino, pri čemer je poudarek predvsem na načelih, ki so podlaga pedagoškim odločitvam (Cvetek, 2005, str. 77). Teoretična sestavina učiteljevega znanja je predlagana z modelom pedagoško tehnološko vsebinskega znanja (PTCK). V raziskavi, ki smo jo izvedli, smo ugotavljali, kako se PTCK izkazuje v dnevnikih pedagoške prakse študentov biologije. Z analizo smo prišli do nekaterih zaskrbljujočih ugotovitev npr. o preveliki oz. premajhni pogostosti nekaterih na nastopih izvajanih metod; glede nivojev zastavljanja ciljev in glede uporabljanja tehnologij pa tudi do nekaterih zelo pozitivnih, ki se nanašajo npr. na kombiniranje učnih oblik v eni učni enoti, kombiniranja učnih metod na eni učni enoti ali na splošno mnenje študentov o pedagoški praksi.
Ključne besede: pedagoško tehnološko vsebinsko znanje, izobraževanje učiteljev, pedagoška praksa
Objavljeno: 18.07.2011; Ogledov: 1742; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

5.
6.
7.
VLOGA IN POMEN STRNJENE PEDAGOŠKE PRAKSE KOT OBLIKE PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA UČITELJEV KEMIJE V BOLONJSKIH PROGRAMIH
Manica Lemut, 2013, diplomsko delo

Opis: Čas strnjene pedagoške prakse bi moral biti namenjen kakovostnemu oblikovanju študenta-učitelja. V času strnjene pedagoške prakse študent učitelj kot praktikant, naj ne samo izvaja, temveč tudi načrtuje in ocenjuje lastno pedagoško delo. Študenta bi bilo potrebno spodbujati k samooblikovanju ciljev strnjene pedagoške prakse, saj jih s postavljanjem le teh, tudi bolj odgovorno uresničuje. Glavni cilj diplomskega dela je bil izdelati profesionaliziran model strnjene pedagoške prakse, s katerim bi pri študentih lahko dosegli tako potrebno samorefleksijo prakse in samousmerjeno spodbujanje kritičnega razmišljanja, uporabo reševanja problemov in inovativnih metod dela ter vseživljenjskega izobraževanja. Uporabljeni sta bili dve raziskovalni metodi. Deskriptivna metoda, uporabljena pri analizi strokovne literature in virov ter eksperimentalna metoda, s katero je bila opravljena analiza aktualnih gradiv strnjene pedagoške prakse na Fakulteti za naravoslovje in matematiko (samoanalize nastopov-kompetence, poročila študentov in opisne ocene mentorjev). Tako sem dobila vpogled v spoznanja o pomenu pedagoške prakse za profesionalni razvoj študentov-učiteljev, se seznanila z značilnostmi sodobnega razvoja izobraževanja učiteljev v Evropi in projektom Tuning ter potrdila predvidevanja o potrebi konkretnejših navodil kot robnemu pogoju, za uspešno izvajanje strnjene pedagoške prakse kot oblike praktičnega usposabljanja študentov- učiteljev.
Ključne besede: Strnjena pedagoška praksa študentov-učiteljev: kompetence, cilji, model, metode dela
Objavljeno: 29.01.2013; Ogledov: 1144; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (855,49 KB)

8.
Razvijanje didaktičnega modela organizacije pedagoške prakse v prvem in drugem triletju osnovne šole pri likovni vzgoji
Jerneja Herzog, 2013, doktorska disertacija

Opis: Pomemben del v izobraževanju prihodnjih učiteljev predstavlja pedagoška praksa, katere obseg se je v bolonjskih študijskih programih povečal. Študent dobi prve praktične izkušnje že v prvih letih študija preko opazovalne prakse. V času pedagoške prakse ga spremlja mentor, ki ima v odnosu s študentom pomembno vlogo. Problem, ki ga v doktorski disertaciji preučujemo skozi teoretična izhodišča, je mentorstvo in pedagoška praksa. V teoretičnih izhodiščih predstavljamo pojme, vezane na mentorstvo, in s tem odgovorimo na vprašanja: opredelitev mentorstva, kakšne lastnosti mora imeti mentor, kakšne so njegove naloge, kakšen je pomen mentorstva in kakšne so njegove kompetence. Predstavimo tudi vlogo mentorja pri spodbujanju profesionalne rasti študentov - prihodnjih učiteljev in pomena izobraževanja. Predstavimo pojem pedagoške prakse, njeno vlogo in pomen praktičnega usposabljanja. Dotaknemo se pomena refleksije, ki je pri opravljanju pedagoške prakse zelo pomembna. Opozorimo tudi na pomen hospitacij, na pomembnost medsebojnega sodelovanja med mentorjem in študentom. Zaključimo s poglavjem o oblikovanju, načrtovanju in vodenju pedagoške prakse. V drugem delu doktorske disertacije predstavljamo rezultate empirične raziskave, v kateri smo se osredotočili na: - pedagoško prakso, kakor jo zaznavajo študentje 4. letnikov univerzitetnega študijskega programa razredni pouk vseh treh slovenskih pedagoških fakultet; - izkušnje mentorjev in njihovo vlogo v času pedagoške prakse; - oblikovanje modela organizacije pedagoške prakse v I. in II. triletju v osnovni šoli pri likovni vzgoji v Sloveniji, ki je lahko prenosljiv na ostala predmetna področja. Metodološko smo k raziskovanju pristopili s kombiniranjem empirično-analitičnega in kvalitativnega raziskovanja. Menimo, da se prav takšna kombinacija kvantitativnih in kvalitativnih raziskovalnih načinov med seboj dobro dopolnjuje in prepleta. Glavna ugotovitev raziskave je, da je organizacija pedagoške prakse, ki je bila v veljavi v času pred iztekom univerzitetnih študijskih programov razredni pouk, pomanjkljiva. To ugotavljamo pri spremljanju hopistacijskih ur likovne vzgoje. Na osnovi rezultatov raziskave ugotavljamo, da zaznave študentov kažejo na dva problema. Prvega vidimo v ustreznosti zaznav študentov, ki je lahko odvisna od strokovnega znanja študenta. Drugi problem pa se kaže pri izvajanju hospitacijskih ur likovne vzgoje mentorjev študentom, ki so bili vključeni v raziskavo. Zaznave študentov kažejo na strokovne pomanjkljivosti na področju poučevanja likovne vzgoje pri mentorjih. Zato smo zasnovali model organizacije pedagoške prakse v I. in II. triletju osnovne šole v Sloveniji, s pomočjo katerega želimo študentom zagotoviti kakovostne hospitacijske ure posameznih predmetnih področij, ki bi jih dosegli z ustrezno usposobljenim hospitacijskim mentorjem za posamezno predmetno področje. Nov model vzpostavlja tesnejšo vez med mentorji na osnovnih šolah in organizatorji pedagoške prakse ter predmetnimi didaktiki na fakultetah preko sodelovanja in stalnega strokovnega izobraževanja.
Ključne besede: mentorstvo, pedagoška praksa, mentorjeva pojmovanja, študentova pojmovanja, reflektivno poučevanje, razredni pouk, likovna vzgoja
Objavljeno: 30.01.2014; Ogledov: 1918; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (3,62 MB)

9.
PEDAGOŠKA PRAKSA - SAMOREFLEKSIJA ŠTUDENTOV RAZREDNEGA POUKA Z VIDIKA LIKOVNE UMETNOSTI
Jana Ceder, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Pedagoška praksa – samorefleksija študentov razrednega pouka z vidika likovne umetnosti sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela in je nastalo z namenom, ugotoviti, na kakšen način študentje 4. letnika Univerzitetnega študijskega programa Razredni pouk samorefleksirajo prve pedagoške izkušnje v času pedagoške prakse pri likovni umetnosti; z dobljenimi rezultati pa z vidika samorefleksije seznaniti študente, učitelje in profesorje, saj menimo, da predstavlja samorefleksija pomemben del pri oblikovanju uspešnega učitelja. V teoretičnem delu smo predstavili učiteljski poklic in se osredotočili na pedagoško prakso. Opisali smo značilnosti in različne vidike pedagoške prakse. Podrobneje smo predstavili strnjeno pedagoško prakso. Empirični del vsebuje rezultate raziskave, ki smo jih dobili s pomočjo refleksivnega protokola in jih predstavljamo v treh delih. V prvem delu predstavljamo analizo rezultatov raziskave, vezano na načrtovanje učne ure. V drugem delu predstavljamo analizo rezultatov raziskave, vezano na izvedbo učne ure in v tretjem delu analizo rezultatov raziskave, vezano na mnenja študentov o izvedbi učne ure likovne umetnosti. Rezultati raziskave kažejo, da so se študentje med pedagoško prakso pri načrtovanju in izvajanju učne ure likovne umetnosti srečali s številnimi težavami in dobili veliko pozitivnih izkušenj. Iz rezultatov je razvidno, da študentje še niso pripravljeni za samostojno poučevanje, saj še nimajo dovolj znanja in izkušenj, kar potrjuje dejstvo, da potrebujejo več pedagoške prakse.
Ključne besede: osnovna šola, razredni pouk, likovna umetnost, pedagoška praksa, načrtovanje in izvajanje učne ure
Objavljeno: 08.01.2014; Ogledov: 1060; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (913,42 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici