| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Pedagoška praksa študentov razrednega pouka naosnovnih šolah v času epidemije covid- 19 (sars-cov-2)
Lucija Božnik, 2021, magistrsko delo

Opis: V času epidemije je pouk na vseh osnovnih šolah v Republiki Sloveniji potekal na daljavo, zato so študentje strnjeno pedagoško prakso opravljali na daljavo. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, katere namen je bil pridobiti mnenje študentov glede sodelovanja in odnosa z mentorjem v času prakse na daljavo, načina izvedbe pouka pri predmetih SPO in DRU, ter uporabe metod dela in komunikacije med učenci in učiteljem pri omenjenih predmetih, ter vključenosti študentov in njihovih izkušenj glede prakse na daljavo. V raziskavo so bili zajeti študentje, ki so v študijskem letu 2019/20 obiskovali 4. letnik 1. stopnje študijske smeri Razredni pouk na Univerzi v Mariboru in Univerzi v Ljubljani. Ugotovili smo, da je večina študentov, ki so z mentorjem imeli neformalen odnos, mnenja, da je mentorju bila v pomoč, med študenti, ki so pa z mentorjem imeli formalen odnos, pa je ta delež nižji. Študentje, ki so z mentorjem imeli formalen odnos, so v večji meri pogrešali več komunikacije in več povratnih informacij v primerjavi s tistimi, ki so imeli neformalen odnos. Za večino študentov je praksa na daljavo bila pozitivna izkušnja kar se tiče sodelovanja z mentorjem. Ugotovili smo, da so se študentje obeh fakultet pretežno strinjali s tem, da je praksa na daljavo bila koristna.
Ključne besede: pedagoška praksa, mentorstvo, pouk na daljavo, razredni pouk, epidemija, covid-19 (SARS-CoV-2)
Objavljeno: 16.11.2021; Ogledov: 112; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

2.
Izkušnje študentov univerze v mariboru z mentorji na pedagoški praksi
Jernej Kotnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Za učitelje pripravnike je ena izmed najpomembnejših izkušenj strnjena pedagoška praksa. Na to izkušnjo močno vpliva tudi izbran mentor. Da bi lahko izboljšali izkušnje učiteljev pripravnikov, so se mnogi znanstveniki poglobili v to tematiko. Nastali so različni modeli mentoriranja, ki so definirali, kaj in kako vpliva na izkušnje učiteljev pripravnikov na pedagoški praksi. Dandanes najbolj uporabljen in razdeljen je Hudsonov model mentoriranja, ki pravi, da na izkušnjo močno vpliva mentor in sledečih pet faktorjev: osebnostne lastnosti mentorja, sistemske zahteve, pedagoško znanje, strategije poučevanja in podajanje povratnih informacij. Želeli smo raziskati, kako teh pet faktorjev vpliva na izkušnje z mentorji v okolici Maribora. Podobno raziskavo so že izpeljali na Tajskem in le-ta je pokazala, da mentorji podajajo pomanjkljive povratne informacije ali pa jih sploh ne podajajo. Na osnovi Hudsonovih faktorjev smo sestavili vprašalnik ter ga razdelili med študente, ki se izobražujejo za mesta učiteljev. Raziskava je pokazala, da imajo študentje v večini dobre izkušnje z mentorji, še posebej dobre rezultate smo dobili za prvi Hudsonov faktor (osebne lastnosti mentorja), pomanjkljivosti pa so se pokazale predvsem pri uporabi informacijsko- komunikacijske tehnologije.
Ključne besede: mentorstvo, pedagoška praksa, Hudson, model mentoriranja
Objavljeno: 15.11.2021; Ogledov: 85; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

3.
Učitelj kot dejavnik uspešnosti v obveznem izobraževanju na Finskem
Teja Majcen, 2010, pregledni znanstveni članek

Opis: V prispevku obravnavamo in preučujemo izobraževanje razrednega učitelja na Finskem kot enega izmed dejavnikov uspešnosti v obveznem izobraževanju. Pred- stavljamo naslednje vidike izobraževanja učiteljev: odločanje za študij in kadrovanje, spremenjeno vlogo učitelja in na njej temelječe izobraževanje učiteljev primarne stopnje (koncept in struktura študija), ideologijo raziskovalnega pristopa k študiju, ki pomembno povezuje teorijo in prakso, ter spretnosti in sposobnosti učitelja v izvajanju kritične refleksije. Ugotavljamo, da temeljni pomen pri izobraževanju učiteljev prinaša prehod iz faze podajanja receptov, navodil in napotkov, kako izvajati izobraževalni proces, v fazo, kjer študentje razvijejo spretnosti kritične refleksije, ki temelji na znanstvenih metodah raziskovanja, ter spoznajo moč refleksije v razvoju kakovostnega izobraževalnega procesa. Gre za ustvarjanje tako imenovanega »novega učitelja«, ki je opisan kot »mentor, raziskovalec, nadzornik, usmerjevalec in pospeševalec učenja« in kot tak pomembno pripomore k uspešnosti učencev v obveznem izobraževanju.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, pedagoški poklic, izobraževanje učiteljev, Finska, pedagoška praksa
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 651; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (90,77 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
EVALVACIJA RAZPRŠENE PEDAGOŠKE PRAKSE ZA IZPOPOLNJEVANJE UČITELJEV IZ ZGODNJEGA UČENJA TUJEGA JEZIKA
Deja Božič, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Evalvacija razpršene pedagoške prakse za izpopolnjevanje učiteljev iz zgodnjega učenja tujega jezika smo ugotavljali ustreznost razpršene pedagoške prakse Študijskega programa za izpopolnjevanje iz zgodnjega učenja angleščine oz. nemščine, ki ga izvajata Pedagoška fakulteta in Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru. Spoznanja iz raziskave omogočajo udeležencem, profesorjem na fakultetah, oblikovalcem študijskih programov in drugim zaposlenim v izobraževanju, da se seznanijo s pomenom in z uspešnostjo razpršene pedagoške prakse učiteljev, ki bodo poučevali tuji jezik v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole, ter hkrati z odpravo pomanjkljivosti pri nadaljnjem izvajanju študijskih programov. Mnenja o razpršeni pedagoški praksi so bila pridobljena s pomočjo samorefleksivnega vprašalnika, ki so ga izpolnili udeleženci razpršene pedagoške prakse na Univerzi v Mariboru. Analize rezultatov so vezane na izkušnje pri razpršeni pedagoški praksi, posebej na načrtovanje in izvedbo učnih ur v tujem jeziku. Sledi analiza kompetenc, ki jih udeleženci pridobijo med prakso, ter predlogov za izboljšanje razpršene pedagoške prakse. Nazadnje so predstavljene še ugotovitve udeležencev o lastni kompetentnosti za poučevanje tujega jezika v otroštvu. Ugotovitve so pokazale, da so udeleženci izobraževanja v veliki meri zadovoljni s potekom razpršene pedagoške prakse in se čutijo kompetentne za poučevanje tujega jezika v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole po opravljenih obveznostih. Kljub temu pa so imeli nekaj težav med opravljanjem prakse, kar se odraža tudi v predlogih za izboljšanje prakse, ki naj bodo osnova za izboljšanje nadaljnjega izvajanja programa izpopolnjevanja izobrazbe iz zgodnjega učenja tujega jezika.
Ključne besede: pedagoška praksa, samorefleksija, zgodnje poučevanje, program izpopolnjevanja, kompetence učiteljev, tuji jezik
Objavljeno: 17.12.2015; Ogledov: 1016; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (518,09 KB)

5.
Portfolio in pedagoška praksa
Samo Zelko, 2015, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu smo podrobneje predstavili ustvarjalnost, njeno korelacijo do inteligentnosti, dejavnike (likovne) ustvarjalnosti in pomembnost likovne ustvarjalnosti v šolskih izobraževalnih sistemih. Osredotočili smo se na področje študija likovne pedagogike, kjer so z uporabo sodobnih likovnih praks in skozi svoje kreativne ideje, študentje likovne pedagogike uporabili ustvarjalne, razvojne portfolije namesto tradicionalnih poročil o pedagoškem usposabljanju – likovni pedagoški praksi. Spoznavali smo prednosti in vlogo portfolia kot učno sredstvo in njegove pozitivne učinke, ki jih konvencionalne oblike zaradi svoje konvergentne usmerjenosti pogosto omejujejo. V empiričnem delu smo se seznanili s študijo lastnega dela ustvarjalnega portfolia kot obliko poročila za pedagoško prakso na magistrskem študiju likovne pedagogike. Ugotovili smo, da se je z ustvarjalnim portfolijem, omogočalo boljše razumevanje posameznikove osebnosti ter vpogled v bolj celostno znanje ali/in tudi osebnost posameznika. Povečala sta se interes in globina izražanja lastnih izkustev pedagoške prakse, ki ostaneta pri tradicionalnih poročilih pogosto neizražena. Ustvarjalni portfolio se je tako prepoznaval kot koristna in kvalitetna učna izkušnja ter dobro izhodišče za nadaljnje izobraževanje.
Ključne besede: ustvarjalnost, portfolio, pedagoška praksa, likovno izobraževanje, pedagogika, sodobne likovne prakse
Objavljeno: 13.11.2015; Ogledov: 2000; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

6.
Izkustveno učenje bodočih vzgojiteljev predšolskih otrok
Jurka Lepičnik-Vodopivec, 2008, pregledni znanstveni članek

Opis: Članek obravnava izkustveno učenje bodočih vzgojiteljev predšolskih otrok v teoriji in praksi s poudarkom na značilnostih nekaterih zgodovinskih modelov profesionalnega izobraževanja, zlasti reflektivnega modela, ki poudarja vlogo in pomen praktične izkušnje. Pedagoško prakso obravnava kot del profesionalnega izobraževanja bodočih vzgojiteljev, kjer gre za učenje s pomočjo konkretnih izkušenj in refleksije lastne prakse.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, izkustveno učenje, predšolska vzgoja, vzgojitelji, pedagoška praksa, profesionalno izobraževanje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1127; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (112,04 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Pedagoška praksa z vidika empirično verificirane ocene visokošolskih didaktikov
Branka Čagran, Slavko Cvetek, Marta Otič, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: V uvodu pričujočega članka najprej predstavljamo ključne paradigmatske spremembe na področju izobraževanja učiteljev v sodobnem svetu in posebej novo vlogo pedagoške prakse v programih za izobraževanje učiteljev. Osrednjo pozornost namenjamo v študijskem letu 2004/05 izvedeni študiji primera, katere namen je bil osvetliti pedagoško prakso z vidika izkušenj, pričakovanj in predlogov visokošolskih didaktikov Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik s prej preverjenimi merskimi karakteristikami, zbrane podatke pa obdelali na nivoju deskriptivne in inferenčne statistike. Pridobljena empirična spoznanja narekujejo potrebo po ukrepih, vezanih na prenovo pedagoške prakse. To so: uvajanje hospitacijskih ("kliničnih") šol, prenova obstoječega modela strnjene pedagoške prakse (povečanje obsega ur prakse, časovna razporeditev prakse na vsa leta študija), usposabljanje učiteljev za mentorstvo, ustreznejše vrednotenje dela visokošolskih didaktikov, kontinuirano izpopolnjevanje dokumentacije o pedagoški praksi, povečanje obsega pedagoško-psiholoških in didaktičnih predmetov v programih izobraževanja učiteljev. Skratka, izvedena študija primera opozarja na nujnost prenove pedagoške prakse v skladu s sodobnim, reflektivnim modelom izobraževanja učiteljev.
Ključne besede: izobraževanje učiteljev, modeli izobraževanja, visokošolski didaktiki, kompetence učitelja, pedagoška praksa, študije primerov
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1360; Prenosov: 52
URL Povezava na celotno besedilo

8.
Pedagoška praksa kot motivacija za ustvarjalno likovnopedagoško delo bodočih likovnih pedagogov
Jerneja Herzog, Matjaž Duh, Janja Batič, 2009, pregledni znanstveni članek

Opis: Na Pedagoški fakulteti v Mariboru si pri predmetu Didaktika likovne vzgoje prizadevamo, da bi kar najbolj motivirali bodoče likovne pedagoge za likovnopedagoško delo. Učitelj, ki sam ni motiviran za likovnopedagoško delo, bo zelo težko motiviral učence ali dijake. Pri tem je ključnega pomena pedagoška praksa, ki jo študentje likovne pedagogike opravljajo v tretjem in četrtem letniku študija na osnovnih in srednjih šolah. Študentje v času pedagoške prakse spoznavajo utrip šole, preizkušajo teoretična znanja v praksi, so v neposrednem stiku z učenci in učitelji ter ob tem pridobivajo vedno več izkušenj. Prav slednje lahko študentom pedagoški del študija približa in jih motivira za nadaljnje razvijanje lastne likovnopedagoške prakse ali pa je učinek povsem nasproten. V študijskem letu 2008/09 smo po opravljeni praksi na osnovni in srednji šoli izvedli anketiranje med študenti tretjih in četrtih letnikov likovne pedagogike (n = 34). Zanimalo nas je, kakšna so stališča študentov do opravljene prakse, pridobljenih izkušenj ipd. Ugotovili smo, da študentje prakso večinoma ocenjujejo pozitivno, kljub temu pa obstajajo nekatera področja prakse, ki bi jih bilo potrebno izboljšati.
Ključne besede: pedagoška praksa, mentorstvo, reflektivno poučevanje, likovna pedagogika
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 776; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (900,09 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
10.
Razvijanje didaktičnega modela organizacije pedagoške prakse v prvem in drugem triletju osnovne šole pri likovni vzgoji
Jerneja Herzog, 2013, doktorska disertacija

Opis: Pomemben del v izobraževanju prihodnjih učiteljev predstavlja pedagoška praksa, katere obseg se je v bolonjskih študijskih programih povečal. Študent dobi prve praktične izkušnje že v prvih letih študija preko opazovalne prakse. V času pedagoške prakse ga spremlja mentor, ki ima v odnosu s študentom pomembno vlogo. Problem, ki ga v doktorski disertaciji preučujemo skozi teoretična izhodišča, je mentorstvo in pedagoška praksa. V teoretičnih izhodiščih predstavljamo pojme, vezane na mentorstvo, in s tem odgovorimo na vprašanja: opredelitev mentorstva, kakšne lastnosti mora imeti mentor, kakšne so njegove naloge, kakšen je pomen mentorstva in kakšne so njegove kompetence. Predstavimo tudi vlogo mentorja pri spodbujanju profesionalne rasti študentov - prihodnjih učiteljev in pomena izobraževanja. Predstavimo pojem pedagoške prakse, njeno vlogo in pomen praktičnega usposabljanja. Dotaknemo se pomena refleksije, ki je pri opravljanju pedagoške prakse zelo pomembna. Opozorimo tudi na pomen hospitacij, na pomembnost medsebojnega sodelovanja med mentorjem in študentom. Zaključimo s poglavjem o oblikovanju, načrtovanju in vodenju pedagoške prakse. V drugem delu doktorske disertacije predstavljamo rezultate empirične raziskave, v kateri smo se osredotočili na: - pedagoško prakso, kakor jo zaznavajo študentje 4. letnikov univerzitetnega študijskega programa razredni pouk vseh treh slovenskih pedagoških fakultet; - izkušnje mentorjev in njihovo vlogo v času pedagoške prakse; - oblikovanje modela organizacije pedagoške prakse v I. in II. triletju v osnovni šoli pri likovni vzgoji v Sloveniji, ki je lahko prenosljiv na ostala predmetna področja. Metodološko smo k raziskovanju pristopili s kombiniranjem empirično-analitičnega in kvalitativnega raziskovanja. Menimo, da se prav takšna kombinacija kvantitativnih in kvalitativnih raziskovalnih načinov med seboj dobro dopolnjuje in prepleta. Glavna ugotovitev raziskave je, da je organizacija pedagoške prakse, ki je bila v veljavi v času pred iztekom univerzitetnih študijskih programov razredni pouk, pomanjkljiva. To ugotavljamo pri spremljanju hopistacijskih ur likovne vzgoje. Na osnovi rezultatov raziskave ugotavljamo, da zaznave študentov kažejo na dva problema. Prvega vidimo v ustreznosti zaznav študentov, ki je lahko odvisna od strokovnega znanja študenta. Drugi problem pa se kaže pri izvajanju hospitacijskih ur likovne vzgoje mentorjev študentom, ki so bili vključeni v raziskavo. Zaznave študentov kažejo na strokovne pomanjkljivosti na področju poučevanja likovne vzgoje pri mentorjih. Zato smo zasnovali model organizacije pedagoške prakse v I. in II. triletju osnovne šole v Sloveniji, s pomočjo katerega želimo študentom zagotoviti kakovostne hospitacijske ure posameznih predmetnih področij, ki bi jih dosegli z ustrezno usposobljenim hospitacijskim mentorjem za posamezno predmetno področje. Nov model vzpostavlja tesnejšo vez med mentorji na osnovnih šolah in organizatorji pedagoške prakse ter predmetnimi didaktiki na fakultetah preko sodelovanja in stalnega strokovnega izobraževanja.
Ključne besede: mentorstvo, pedagoška praksa, mentorjeva pojmovanja, študentova pojmovanja, reflektivno poučevanje, razredni pouk, likovna vzgoja
Objavljeno: 30.01.2014; Ogledov: 2538; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (3,62 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici