| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Občutek osamljenosti pri starejših odraslih v času pandemije covid -19
Dominika Potočnik, 2023, magistrsko delo

Opis: Uvod: Osamljenost ni povezana le s čustveno nestabilnostjo, ampak tudi z zmanjšano kakovostjo življenja in povečanim tveganjem za prezgodnjo smrt. Namen raziskave je bil ugotoviti pojavnost osamljenosti pri starejših v času pandemije covida-19. Metode: Kvantitativna raziskava je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika. Vprašalnik je vseboval demografske značilnosti anketirancev, trditve o osamljenosti, oceno zadovoljstva z življenjem, oceno duševnega počutja, pogostost stikov in uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije. Sodelovalo je 200 anketirancev, starejših od 65 let. Analiza podatkov je potekala v programu IBM SPSS 22. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da obstajajo statistično pomembne razlike pri starejših pred in med epidemijo pri pogostosti stikov (Z = –4,826, p < 0,001), občutku osamljenosti (Z = –4,761, p < 0,001), zadovoljstvu z življenjem (Z = –7,477, p < 0,001) in duševnim počutjem (Z = –7,494, p < 0,001). Razprava in zaključek: Glede na ugotovljeno stopnjo osamljenosti in duševno počutje bi bilo treba izdelati strokovne smernice, ki bodo usmerjene k posamezniku in s tem omejiti pojavnost osamljenosti in duševnih stisk pri starejših odraslih.
Ključne besede: patronažno varstvo, pacient, medicinska sestra, kvantitativna študija, duševno počutje
Objavljeno v DKUM: 01.12.2023; Ogledov: 288; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

2.
Kakovost življenja starostnikov v domačem okolju
Anja Mežan, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: S staranjem prebivalstva se vedno bolj zavedamo potrebe po boljšem obravnavanju kroničnih zdravstvenih težav. Obstaja precejšnje število raziskav, ki dokazujejo pomemben prispevek diplomiranih medicinskih sester v patronažnem varstvu pri obvladovanju kroničnih težav, bolezni in izboljšanju kakovosti življenja starostnikov. Namen je bil ugotoviti kakovost življenja starostnikov v domačem okolju. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja, kot raziskovalni instrument pa vprašalnik Svetovne zdravstvene organizacije o kakovosti življenja (WHOQOL-BREF), vprašalnik Katz Index (ADL), instrument za oceno samostojnosti pri osnovnih življenjskih aktivnosti starostnikov in vprašalnik The Lawton (IADL) Scale, za oceno samostojnosti pri izvajanju aktivnosti v vsakdanjem življenju. Raziskovalni vzorec je zajemal 80 starostnikov, obravnavanih v patronažnem varstvu, in 80 starostnikov brez te obravnave. Rezultati: Višja samostojnost starostnikov pri opravljanju osnovnih življenjskih aktivnosti se pozitivno povezuje s kakovostjo življenja starostnikov (ρ = 0,684, p < 0,001) ter s kakovostjo življenja (ρ = 0,583, p < 0,001). Razlika v kakovosti življenja ni statistično značilna med skupino starostnikov, ki so v obravnavi v patronažnem varstvu in tisto, ki ni (U = 2710, p = 0,059), je pa statistično značilna razlika med skupinama glede zadovoljstva z zdravjem (U = 2140, p < 0,001). Razprava in sklep: Rezultati in njihova primerjava so pokazali, da je pomembno, da diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu nudijo kakovostne, kompleksne in v potrebe starostnika usmerjene storitve. Ugotovili smo tudi, da so starostniki v večini zadovoljni s svojo kakovostjo življenja.
Ključne besede: patronažno varstvo, zdravstvena vzgoja, dejavniki kakovosti življenja, starejši ljudje, zdravje
Objavljeno v DKUM: 13.08.2021; Ogledov: 1771; Prenosov: 332
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

3.
Vloga patronažnega varstva in pomoč socialno ogroženim družinam
Karolina Juhart, 2021, diplomsko delo

Opis: Opis : V patronažnem zdravstvenem varstvu je diplomirana medicinska sestra nosilka zdravstvene nege in oskrbe na domu posameznika. Socialno ogrožene družine lahko diplomirane medicinske sestre odkrijejo pri svojem vsakodnevnem terenskem delu, zato je pomembno da dobro poznajo svoj ter in nudijo ustrezno pomoč. Namen zaključnega dela je raziskati, kako diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu obravnavajo socialno ogrožene družine ter s kakšnimi stiskami se ljudje soočajo. Metode : Pregledali smo strokovno literaturo v slovenskem in angleškem jeziku. Strokovno literaturo smo iskali v podatkovnih bazah Pub Med, Google Učenjak, Cobiss. Članki uporabljeni za izdelavo zaključnega dela niso bili starejši od 10 let, ter so bili polno dostopni. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik. Rezultati : Socialna ogroženost je v Sloveniji velika, saj se večina patronažnih medicinskih sester srečuje z njo pri svojem delu. V največji meri se socialna ogroženost kaže v brezposelnosti in revščini. Razprava in sklep: Ker se socialna ogroženost iz leta v leto povečuje, imajo diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu veliko vlogo, saj vstopajo v domače okolje družine in so tudi prve, ki lahko nudijo ustrezno pomoč, podporo ter po potrebi vključijo še druge službe za pomoč.
Ključne besede: Ključne besede : patronažno varstvo, socialno ogrožene družine, pomoč
Objavljeno v DKUM: 09.07.2021; Ogledov: 874; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

4.
Zadovoljstvo staršev s preventivno obravnavo dojenčka na domu
Mateja Ahej, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Cilj vsake zdravstvene ustanove je zadovoljen uporabnik, saj to pokaže, da je bil vzpostavljen dober medosebni odnos in storitev dobro opravljena. Starši v prvih letih otrokovega življenja potrebujejo nasvete, podporo in pomoč. Pri tem jim je v oporo patronažna medicinska sestra, ki si prizadeva k ohranitvi, krepitvi ali vrnitvi zdravja otrok. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. V raziskavi z anketnim vprašalnikom je sodelovalo 80 staršev. Ugotavljala se je stopnja zadovoljstva staršev s preventivno zdravstveno obravnavo dojenčkov na domu. Podatki so bili obdelani z deskriptivno statistiko, rezultati so prikazani v grafih. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da je bilo 72,6 % staršev obiskanih enkrat ali večkrat. Kar 94,8 % staršev je zadovoljnih s preventivnimi obiski patronažne medicinske sestre. Izkazalo se je, da obstaja povezava med točnostjo in pripravljenostjo patronažne medicinske sestre ter zadovoljstvom, kako jim pomaga razumeti rast in razvoj otroka ter starševstvo. Diskusija in zaključek: Vsi starši svojemu otroku želijo najboljše, predvsem da so zdravi. V prvih dneh otrokovega življenja jim pomaga patronažna medicinska sestra, ki vstopa v njihovo okolje. Ta jim v prvem letu otrokovega življenja nudi pomoč, podporo, jih usmerja ter deluje zdravstvenovzgojno. Pomembno je, da so starši zadovoljni s preventivno obravnavo, saj tako bolj upoštevajo nasvete in napotke patronažne medicinske sestre.
Ključne besede: patronažno varstvo, patronažna medicinska sestra, dojenček, starševstvo, zadovoljstvo.
Objavljeno v DKUM: 06.03.2019; Ogledov: 1528; Prenosov: 397
.pdf Celotno besedilo (849,42 KB)

5.
Kompetence in ukrepi medicinske sestre ob pojavu anafilaksije po aplikaciji zdravila na domu
Tess Repič, 2018, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Teoretična izhodišča: Diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu se dnevno srečujejo z aplikacijami zdravil na domu, ki jih naroči zdravnik. Vendar le- ta ni prisoten ob aplikaciji terapije, kar pomeni, da je torej sama v primeru zapletov, kot je anafilaktična reakcija. Zato so v kliničnem okolju kot tudi na terenu večkrat pod pritiskom, saj se od njih pričakuje, da bodo izvedle tudi intervencije, ki niso v skladu z njenimi kompetencami. Pomembno je da, se diplomirana medicinska sestra zaveda svojih kompetenc, saj je profesionalka na svojem področju in je avtonomna osebnost v zdravstveni negi. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo opisno metodo dela in kvantitativno metodologijo raziskovanja z anketnim vprašalnikom. Raziskovalni vzorec je zajemal 35 patronažnih medicinskih sester. Pridobljene rezultate smo analizirali s pomočjo računalniškega programoma Microsoft Excel ter jih prikazali opisno in z grafikoni. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da se diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu ne počutijo dovolj zakonsko zaščitene kadar sprejemajo naročila od zdravnikov preko telefona. Za opazovanje pacienta namenijo med 20 in 30 minut po aplikaciji zdravil i.m.. Sklep: Poznavanje svojih kompetenc je pomembno, prav tako pa zavedanje svojega strokovnega znanja in veščin. Menimo, da bi diplomirana medicinska sestra potrebovala usposabljanja na to temo, ključnega pomena pa je zaupanje vase, v svoje znanje in veščine pri izvajanju intervencij zdravstvene nege. Prav tako pa se bo v bodoče potrebno bolje seznaniti s kazensko odgovornostjo na svojem področju.
Ključne besede: Diplomirana medicinska sestra, patronažno varstvo, intamuskularna terapija, odgovornost, kompetentnost, anafilaktična reakcija.
Objavljeno v DKUM: 27.09.2018; Ogledov: 1239; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (772,53 KB)

6.
Patronažni obisk otročnice in novorojenčka
Tanja Zorko, 2018, diplomsko delo

Opis: Patronažna zdravstvena nega je oblika zdravstvene nege, ki jo patronažna medicinska sestra izvaja na domu in pri tem obravnava različne subjekte. Obiski patronažne medicinska sestre na domu se delijo na preventivne in kurativne. V okviru preventivnih obiskov na domu spada tudi šest obiskov novorojenca in dva obiska otročnice.
Ključne besede: Patronažno varstvo, patronažna medicinska sestra, novorojenec, družina, hišni obisk, preventiva.
Objavljeno v DKUM: 04.06.2018; Ogledov: 3402; Prenosov: 994
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

7.
Obravnava slepega in slabovidnega posameznika v patronažnem varstvu
Aleš Bezjak, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Vid je eden izmed petih čutil ter zajema štiri stopnje, in sicer normalni vid, zmerno slabovidnost, hudo slabovidnost in slepoto. Obstajajo različne motnje vida, kot so refrakcijske napake, starostna degeneracija mrežnice, katarakta, glavkom, diabetična retinopatija idr. Da omogočimo lažje gibanje in orientacijo slepemu in slabovidnemu posamezniku, moramo domače in širše okolje prilagoditi. Pri prilagoditvi na nove razmere igra pomembno vlogo družina, prav tako pa tudi patronažna medicinska sestra. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Z vključitvenimi in izključitvenimi kriteriji smo pregledali podatkovno bazo Cobiss, Metaisklnik in CHINAL. Uporabili smo tudi kvantitativno metodo dela. Instrument za zbiranje podatkov je bil strukturiran intervju. Rezultati: Ugotavljamo, da se slepi in slabovidni posamezniki soočajo z različnimi problemi, kot so gibanje, izogibanje nevarnostim v okolju, koristno delo, razvedrilo in rekreacija. Prioritetni negovalni problemi pri slepi osebi so nezmožnost samostojnega gibanja v prostoru, priprave hrane, povečana možnost poškodb zaradi zmanjšane sposobnosti izogibanja nevarnostim v okolju, nezmožnost vključevanja v določene aktivnosti in pomanjkanje znanja o bolezenskem stanju. Zaključek: Slepe in slabovidne osebe se soočajo z različnimi težavami in ovirami. Družina ima v življenju teh oseb pomembno vlogo. Patronažna medicinska sestra izvaja predvsem zdravstveno-vzgojno delo, promocijo zdravja in preventivo nastanka bolezni.
Ključne besede: Slepi in slabovidni posamezniki, patronažna medicinska sestra, patronažno varstvo, podpora družine. 
Objavljeno v DKUM: 07.06.2017; Ogledov: 1747; Prenosov: 331
.pdf Celotno besedilo (531,22 KB)

8.
Vloga patronažne medicinske sestre pri ugotavljanju in reševanju revščine na Kozjanskem
Darja Korošec, 2016, diplomsko delo

Opis: Revščina je kljub sodobnim pristopom družbe aktualen problem. Ljudje se spopadajo z njo povsod, še posebej pa so izpostavljena območja, ki so oddaljena od mest, saj je na podeželju industrija manj razvita, posledično pa imajo prebivalci manj možnosti za zaposlitev. Revščina ima mnogo negativnih vplivov, med drugim tudi na zdravje. Iz tega vidika je pomembno patronažno varstvo, ki s svojimi zaposlenimi pomaga pri odkrivanju revščine, mnogokrat pa se z zdravstveno-vzgojnim delom, vključevanjem inštitucij za pomoč socialno ogroženim družinam in s samo oporo posameznikom in družinam lahko pomaga k zmanjševanju tega družbenega problema. Namen diplomskega dela je bilo ugotoviti, ali patronažne medicinske sestre pri svojem delu zaznajo pojav revščine in kako ob tem ravnajo.
Ključne besede: revščina, patronažno varstvo, patronažna medicinska sestra, zdravje, socialno ogrožene družine
Objavljeno v DKUM: 08.11.2016; Ogledov: 1328; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (759,46 KB)

9.
Obremenjenost kadra v patronažni zdravstveni negi
Andreja Krajnc, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrski nalogi je predstavljeno delovanje patronažnega varstva v Sloveniji s poudarkom na obremenjenosti kadra. V teoretičnem delu je najprej opredeljeno delovanje patronažnega varstva znotraj sistema primarnega zdravstvenega varstva, v nadaljevanju pa smo znotraj delovanja patronažnega varstva izpostavili pravno podlago za delovanje, kadrovske in delovne normative, financiranje ter preventivno in kurativno dejavnost v patronažnem varstvu. Raziskovalni del magistrske naloge temelji na kvantitativni metodologiji. Analizirali smo delovno obremenitev kadra, zaposlenega v patronažnem varstvu v Sloveniji, po podatkih o kadrovski zasedenosti in realizaciji delovnega programa med letoma 2005 in 2014. V analizi smo preverjali razlike v delovni obremenitvi kadra po posameznih regijah v Sloveniji in ugotavljali dejavnike, ki vplivajo na delovno obremenitev, in kadrovske normative, ki jih priznava plačnik. Ugotavljali smo tudi trenutne razlike v kadrovski zasedenosti v patronažnem varstvu v Sloveniji ter analizirali dejanski primanjkljaj diplomiranih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov glede na strokovne normative. Ugotovili smo, da je kader, zaposlen v patronažnem varstvu, v vseh regijah preobremenjen, saj je bil v desetih letih delovni program konstantno presežen povprečno za več kot 12,5 %. Ugotovili smo velike razlike v delovnih obremenitvah med posameznimi regijami. Po kadrovski zasedenosti glede na priporočila stroke pri izvajanju patronažne zdravstvene nege na terenu primanjkuje 394 izvajalcev v patronažnem zdravstvenem varstvu. Po opravljenih analizah predlagamo, da se pristopi k reševanju kadrovske problematike v patronažnem varstvu na podlagi analize obstoječega stanja kadra in glede na preseganje delovnega programa. Predlagamo, da se najprej razbremeni obstoječi kader, tako da se v neposredno prakso na terenu zaposli kader, ki ga plačnik finančno trenutno že zagotavlja, a iz različnih razlogov na terenu ne izvaja patronažnih obravnav. Predlagamo tudi, da se na ravni države čim prej izdela javna mreža delovanja patronažnega zdravstvenega varstva, ki bo predstavljala zemljepisno porazdelitev človeških in materialnih zmogljivosti ter s katero bo ljudem zagotovljena optimalna dostopnost patronažne obravnave. Predlagamo, da so poleg števila prebivalcev na posameznem območju merila pri postavljanju mreže v patronažni dejavnosti tudi demografska in socialna struktura prebivalstva, stopnja urbanizacije območja ter gospodarske možnosti. V magistrskem delu je predstavljen še predlog upoštevanja kriterija ruralnosti v pripravi javne mreže za patronažno dejavnost in pripravljen izračun potrebnega števila izvajalcev za eno od regij.
Ključne besede: patronažno zdravstveno varstvo, obremenjenost kadra, kadrovski primanjkljaj v patronažni dejavnosti, kadrovski normativ
Objavljeno v DKUM: 17.10.2016; Ogledov: 1707; Prenosov: 417
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

10.
NOSEČNOST IN REVŠČINA
Damjana Puklavec, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Pomen besede revščina razumemo vsi in obstaja po vsem/celem svetu, prav tako se pojavlja za vrati slovenskih družin. Nosečnost je naraven pojav in pod besedo nosečnost si predstavljamo žensko, ki bi se morala devet mesecev posvečati zdravemu načinu življenja in se veseliti prihajajočega rojstva otroka, vendar imamo veliko nosečnic, katere so zaradi stiske in revščine primorane razmišljati o tem, kako bodo finančno sposobne skrbeti za svojo družino in otroka. V diplomski nalogi »Nosečnost in revščina« smo najprej opisali revščino in vpliv revščine na nosečnost, prav tako smo z uporabo individualno vodenega intervjuja z nosečnico po funkcionalnih vzorcih zdravega obnašanja Majory Gordon ugotovili, kakšno je duševno, telesno in socialno stanje nosečnice ter zdravstveno vzgojno delovanje patronažne medicinske sestre pri nosečnici. Diplomirana medicinska sestra v patronažnem varstvu je na področju zdravstvene nege nosečnice, otročnice in novorojenčka samostojna ter zagotavlja kontinuirano zdravstveno nego. Naloga diplomirane medicinske sestre je, da deluje zdravstveno vzgojno in vzpodbuja zdrav življenjski slog nosečnice ter celotne družine. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na deskriptivni (opisni) metodi dela in kvalitativni metodologiji, izvedli smo individualno voden intervju z nosečnico, katero je revščina neposredno prizadela. Po enajstih funkcionalnih vzorcih zdravega obnašanja Majory Gordon smo nosečnici postavili štiriinšestdeset vprašanj. Rezultati: Iz rezultatov smo ugotovili, da ima preventivni patronažni obisk pri nosečnici zelo pomembno vlogo ravno pri vzpostavitvi odnosa med nosečnico in družino ter patronažno medicinsko sestro. Revščina na nosečnico, s katero smo izvedli individualno voden intervju, po funkcionalnih vzorcih zdravega obnašanja Majory Gordon ne vpliva v tolikšni meri, da bi škodovala duševnemu, telesnemu ali socialnemu stanju nosečnice. Nosečnica ostaja pozitivna glede prihodnosti sebe in svoje družine. Tako nosečnica kot njen partner vesta, da morata zraven stvari, ki jih bosta rabila za otroka, odmisliti željo po idealnih stvareh in se osredotočiti na funkcionalnost. Sklep: Rezultati raziskave kažejo, kako pomembno vlogo ima socialni suport družine in ostalih bližnjih pri nosečnici, saj ravno zaradi podpore družine ostaja zelo optimistična glede prihodnosti. V patronažni zdravstveni negi je zelo pomembno, da zraven nosečnice obravnavamo tudi družino s katero živi, saj smo tako dobili širši pogled na celotno dogajanje v družini in ugotovili, kako pomembno vlogo ima družina v patronažni zdravstveni negi. Temelj zdravstvene nege v patronažnem varstvu je dobra komunikacija, ki poteka v razgovoru med nosečnico in patronažno medicinsko sestro. Revščina je problem, o katerem noseča žena težko govori. Veselje, ki ga ženska čuti ob pričakovanju rojstva otroka, je čustvo, ki je trenutno zelo močno in dominira ostalim. V obdobju otročnice in novorojenca pa se bodo pojavili že prvi problemi v negi in prehranjevanju (v primeru, če otrok ne bo dojen, potrebe po prehranskih dodatkih, plenicah in oblačilih). Takrat bo patronažna medicinska sestra uporabila vsa sredstva v družini in okolici, da bo otrok dobro napredoval, kljub revščini v družini.
Ključne besede: patronažna medicinska sestra, nosečnica, revščina, patronažno varstvo, zdravstvena nega.
Objavljeno v DKUM: 03.10.2016; Ogledov: 1686; Prenosov: 285
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici