1. Obvladovanje sladkorne bolezni pri pacientih v primarnem zdravstvenem varstvuGal Fanedl, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Sladkorna bolezen sodi med najpogostejše kronične bolezni današnjega časa in zahteva nenehno, dolgotrajno spremljanje. V primarnem zdravstvenem varstvu imajo diplomirane medicinske sestre ključno vlogo pri obvladovanju te bolezni, še posebej pri izobraževanju pacientov.
Metode: Izveden je bil pregled znanstvene literature v podatkovnih bazah PubMed, Cochrane Library in ScienceDirect. Uporabljen je bil PRISMA diagram za izbor virov, analiza pa je temeljila na vsebinski obravnavi člankov.
Rezultati: V podrobno analizo smo vključili 12 člankov od 995. Analiza literature je pokazala, da so ključne intervencije diplomiranih medicinskih sester pri obvladovanju sladkorne bolezni: (1) izobraževanje oziroma edukacija pacientov, ki se je izkazalo kot ena najučinkovitejših metod za izboljšanje urejenosti sladkorne bolezni, (2) izvajanje presejalnih testov, (3) podpora pri samoupravljanju bolezni ter (4) koordinacija oskrbe. V procesu vsebinske analize smo oblikovali glavno kategorijo: Intervencije diplomiranih medicinskih sester v primarnem zdravstvenem varstvu pri obvladovanju sladkorne bolezni in njene podkategorije: Izobraževalne intervencije, Samostojna vloga in svetovanje, Sodelovanje v timu, Preprečevanje zapletov in Podpora pri samoupravljanju.
Razprava in zaključek: Pregled potrjuje, da imajo diplomirane medicinske sestre na primarni ravni zdravstvenega varstva pomemben vpliv na potek in izide obvladovanja sladkorne bolezni. Intervencije diplomiranih medicinskih sester pomembno prispevajo k uspešnemu obvladovanju sladkorne bolezni in opolnomočenju pacientov.
Ključne besede: Diabetes mellitus, dispanzersko zdravstveno varstvo, patronažno
zdravstveno varstvo, intervencije diplomiranih medicinskih sester
Objavljeno v DKUM: 21.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 25
 Celotno besedilo (830,63 KB) |
2. Kakovost življenja starejših oseb z demenco v domačem okoljuNuša Veingerl, 2025, diplomsko delo Opis: Demenca je stanje, ki prizadene spomin, jezik, mišljenje in druge miselne procese ter ovira vsakdanje življenje. Najpogostejša oblika je Alzheimerjeva bolezen. Večina oseb z demenco živi doma, kjer pogosto potrebujejo pomoč drugih. Pregled raziskav kaže, da kakovost življenja oseb z demenco lahko variira glede na kraj bivanja, a večina avtorjev izpostavlja potrebo po nadaljnjih raziskavah. Bivanje doma pogosto izboljšuje kakovost življenja, a hkrati povečuje breme neformalnih negovalcev. Ključni dejavniki vključujejo socialne stike, telesno zdravje, podporo negovalcem ter usposobljenost zdravstvenih delavcev za individualizirano oskrbo.
Ključne besede: Starejša populacija, različne oblike demence, patronažno varstvo, oblike pomoči
Objavljeno v DKUM: 21.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (794,65 KB) |
3. Učinkovitost preventivnih intervencij medicinskih sester v patronažnem varstvu za izboljšanje adherence pri jemanju zdravil pri ranljivih starejšihMartina Horvat, 2025, doktorska disertacija Opis: Uvod: Slaba adherenca pri jemanju zdravil je pomemben javnozdravstveni problem, zlasti med ranljivimi starejšimi, kar vodi k večji obolevnosti, umrljivosti in stroškom zdravstvenega varstva. Dejavniki, ki vplivajo na adherenco, so številni in vključujejo socio-ekonomske dejavnike, dejavnike povezane z zdravstvenim sistemom, dejavnike povezane z boleznijo, dejavnike povezane s terapijo in dejavnike povezane s pacientom, medtem ko pomanjkanje specifičnih strategij za njihovo obravnavo dodatno povečuje tveganje za neželene izide zdravljenja. Namen doktorske disertacije je zato bil oblikovati in raziskati učinkovitost sklopa preventivnih intervencij medicinskih sester v patronažnem varstvu pri obravnavi ranljivih starejših s ciljem izboljšanja adherence pri jemanju zdravil.
Metode: Uporabili smo metodologijo raziskav mešanih metod, in sicer integracijo akcijskega raziskovanja in randomizirane kontrolirane raziskave. Za ugotavljanje ovir in oblikovanje predloga preventivnih intervencij za izboljšanje adherence pri ranljivih starejših smo izvedli pregled in analizo literature, pri tem pa uporabili deskriptivno metodo ter metodo analize in sinteze. Sledil je kvalitativni del raziskave, ki je vključeval štiri fokusne skupine z namenskim vzorcem 31 oseb, katerih podatke smo analizirali z metodo vsebinske analize. Kvantitativni del raziskave je vključeval izvedbo randomizirane kontrolirane raziskave v skladu s smernicami CONSORT. Raziskava je potekala v patronažnih službah dveh zdravstvenih domov in je zajela 639 ranljivih oseb s suboptimalno adherenco, naključno razdeljenih v intervencijsko in kontrolno skupino. Podatke, zbrane s pomočjo psihometrično testiranih vprašalnikov, smo analizirali z uporabo deskriptivne in inferenčne statistike.
Rezultati: S kvalitativno raziskavo smo prepoznali ovire za adherenco, povezane z zdravili, pacientom in zdravstvenim sistemom. Predlagane intervencije vključujejo ravnanje z zdravili, poučevanje pacientov, podporne socialne mreže ter zagotavljanje neprekinjene oskrbe. V randomizirani kontrolirani raziskavi so bili v analizo glede na namen zdravljenja na koncu vključeni 203 udeleženci iz intervencijske in 207 udeležencev iz kontrolne skupine, za analizo po protokolu pa 123 udeležencev iz intervencijske in 121 iz kontrolne skupine. Intervencije medicinskih sester niso imele statistično pomembnega vpliva na izboljšanje adherence, samoučinkovitosti ali zaznane kakovosti življenja (p > 0,05). Kontrolna skupina je pokazala rahlo izboljšanje adherence v primerjavi z intervencijsko skupino, kar je bilo v nasprotju s pričakovano hipotezo. Povprečna vrednost adherence ob zaključku intervencije je bila v intervencijski skupini 8,89 (SD = 3,92) in v kontrolni skupini 8,61 (SD = 3,97). Po treh mesecih so vrednosti znašale 8,27 (SD = 4,16) v intervencijski skupini in 8,75 (SD = 3,98) v kontrolni skupini. Samoučinkovitost po treh mesecih je znašala 31,93 (SD = 6,66) v intervencijski skupini in 31,43 (SD = 6,73) v kontrolni skupini. Statistično pomembnih razlik pri zaznani kakovosti življenja prav tako nismo ugotovili.
Razprava in sklep: Raziskava je ponudila pomembne vpoglede v problematiko adherence pri jemanju zdravil pri ranljivih starejših in poudarila pomembno vlogo medicinskih sester v patronažnem varstvu. Čeprav učinkovitost oblikovanega sklopa preventivnih intervencij ni bila dokazana, raziskava predstavlja prvi tovrstni poskus v okviru randomizirane kontrolirane raziskave na tem področju, ki je sledila CONSORT smernicam. Pridobljeni podatki o ovirah, samoučinkovitosti in izhodiščni adherenci pri ranljivih starejših ponujajo dragoceno izhodišče za nadaljnje raziskave. Raziskava odpira več možnosti za prihodnje delo, vključno z nadaljnjim prilagajanjem in preizkušanjem modela v različnih okoljih. Predlagamo implementacijo razvitega modela v praksi in ponovno oceno njegove učinkovitosti, da bi izboljšali adherenco in s tem povezane zdravstvene izide ranljivih starejših.
Ključne besede: preventivne intervencije, patronažno varstvo, ranljivi starejši, adherenca pri jemanju zdravil
Objavljeno v DKUM: 02.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 60
Celotno besedilo (5,38 MB) |
4. Učinkovitost sodobnih hidrokoloidnih oblog za rane na celjenje razjede zaradi pritiskaAnea Škorjanec, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: S staranjem prebivalstva narašča pojavnost razjede zaradi pritiska pri starejših osebah. Učenje ustreznega obvladovanja razjede zaradi pritiska je vse pomembnejše za diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu. Na voljo je ogromno sodobnih oblog za rane, vendar njihova učinkovitost ni jasna. Namen tega pregleda je ugotoviti učinkovitost sodobnih hidrokoloidnih oblog na celjenje razjede zaradi pritiska.
Metode: Izvedli smo pregled literature ter uporabili opisno metodo dela. Za pridobivanje znanstvenih virov smo uporabili podatkovne baze CINAHL, PubMed, Cochrane Library in ScienceDirect. Za dodatno iskanje smo uporabili iskalnik Google Scholar. Za prikaz poteka identifikacije, pregleda, vključitve ustreznih znanstvenih člankov smo upoštevali smernice PRISMA. Izbrane članke smo analizirali s tematsko analizo.
Rezultati: Od skupno 172 zadetkov smo v končno analizo in sintezo vključili 9 zadetkov. Pri tematski analizi smo zapisali glavno temo: učinkovitost hidrokoloidnih oblog na celjenje RZP ter iz tega oblikovali 3 podkategorije, in sicer: razjeda zaradi pritiska, hidrokoloidne obloge ter sodobne obloge. Pomembno je upoštevati vse dejavnike in individualne potrebe pacientov pri izbiri najustreznejše sodobne obloge za zdravljenje razjede zaradi pritiska, saj kljub številnim študijam ni enoličnih dokazov, ki bi pokazali, da je ena vrsta sodobne obloge bistveno učinkovitejša od drugih pri celjenju razjede zaradi pritiska.
Razprava in sklep: Potrebne so dodatne raziskave za razvoj oblog, ki bodo učinkovitejše pri celjenju razjed zaradi pritiska. Diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu morajo biti kompetentne za izvajanje učinkovite oskrbe razjed zaradi pritiska, zato pa potrebujejo znanje in izkušnje.
Ključne besede: kronična rana, patronažno varstvo, obravnava rane v domačem okolju
Objavljeno v DKUM: 11.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 170
Celotno besedilo (828,68 KB) |
5. Občutek osamljenosti pri starejših odraslih v času pandemije covid -19Dominika Potočnik, 2023, magistrsko delo Opis: Uvod: Osamljenost ni povezana le s čustveno nestabilnostjo, ampak tudi z zmanjšano kakovostjo življenja in povečanim tveganjem za prezgodnjo smrt. Namen raziskave je bil ugotoviti pojavnost osamljenosti pri starejših v času pandemije covida-19.
Metode: Kvantitativna raziskava je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika. Vprašalnik je vseboval demografske značilnosti anketirancev, trditve o osamljenosti, oceno zadovoljstva z življenjem, oceno duševnega počutja, pogostost stikov in uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije. Sodelovalo je 200 anketirancev, starejših od 65 let. Analiza podatkov je potekala v programu IBM SPSS 22.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da obstajajo statistično pomembne razlike pri starejših pred in med epidemijo pri pogostosti stikov (Z = –4,826, p < 0,001), občutku osamljenosti (Z = –4,761, p < 0,001), zadovoljstvu z življenjem (Z = –7,477, p < 0,001) in duševnim počutjem (Z = –7,494, p < 0,001).
Razprava in zaključek: Glede na ugotovljeno stopnjo osamljenosti in duševno počutje bi bilo treba izdelati strokovne smernice, ki bodo usmerjene k posamezniku in s tem omejiti pojavnost osamljenosti in duševnih stisk pri starejših odraslih.
Ključne besede: patronažno varstvo, pacient, medicinska sestra, kvantitativna študija, duševno počutje
Objavljeno v DKUM: 01.12.2023; Ogledov: 411; Prenosov: 66
Celotno besedilo (1,18 MB) |
6. Kakovost življenja starostnikov v domačem okoljuAnja Mežan, 2021, magistrsko delo Opis: Uvod: S staranjem prebivalstva se vedno bolj zavedamo potrebe po boljšem obravnavanju kroničnih zdravstvenih težav. Obstaja precejšnje število raziskav, ki dokazujejo pomemben prispevek diplomiranih medicinskih sester v patronažnem varstvu pri obvladovanju kroničnih težav, bolezni in izboljšanju kakovosti življenja starostnikov. Namen je bil ugotoviti kakovost življenja starostnikov v domačem okolju.
Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja, kot raziskovalni instrument pa vprašalnik Svetovne zdravstvene organizacije o kakovosti življenja (WHOQOL-BREF), vprašalnik Katz Index (ADL), instrument za oceno samostojnosti pri osnovnih življenjskih aktivnosti starostnikov in vprašalnik The Lawton (IADL) Scale, za oceno samostojnosti pri izvajanju aktivnosti v vsakdanjem življenju. Raziskovalni vzorec je zajemal 80 starostnikov, obravnavanih v patronažnem varstvu, in 80 starostnikov brez te obravnave.
Rezultati: Višja samostojnost starostnikov pri opravljanju osnovnih življenjskih aktivnosti se pozitivno povezuje s kakovostjo življenja starostnikov (ρ = 0,684, p < 0,001) ter s kakovostjo življenja (ρ = 0,583, p < 0,001). Razlika v kakovosti življenja ni statistično značilna med skupino starostnikov, ki so v obravnavi v patronažnem varstvu in tisto, ki ni (U = 2710, p = 0,059), je pa statistično značilna razlika med skupinama glede zadovoljstva z zdravjem (U = 2140, p < 0,001).
Razprava in sklep: Rezultati in njihova primerjava so pokazali, da je pomembno, da diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu nudijo kakovostne, kompleksne in v potrebe starostnika usmerjene storitve. Ugotovili smo tudi, da so starostniki v večini zadovoljni s svojo kakovostjo življenja.
Ključne besede: patronažno varstvo, zdravstvena vzgoja, dejavniki kakovosti življenja, starejši ljudje, zdravje
Objavljeno v DKUM: 13.08.2021; Ogledov: 2014; Prenosov: 473
Celotno besedilo (1,22 MB) |
7. Vloga patronažnega varstva in pomoč socialno ogroženim družinamKarolina Juhart, 2021, diplomsko delo Opis: Opis : V patronažnem zdravstvenem varstvu je diplomirana medicinska sestra nosilka zdravstvene nege in oskrbe na domu posameznika. Socialno ogrožene družine lahko diplomirane medicinske sestre odkrijejo pri svojem vsakodnevnem terenskem delu, zato je pomembno da dobro poznajo svoj ter in nudijo ustrezno pomoč. Namen zaključnega dela je raziskati, kako diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu obravnavajo socialno ogrožene družine ter s kakšnimi stiskami se ljudje soočajo. Metode : Pregledali smo strokovno literaturo v slovenskem in angleškem jeziku. Strokovno literaturo smo iskali v podatkovnih bazah Pub Med, Google Učenjak, Cobiss. Članki uporabljeni za izdelavo zaključnega dela niso bili starejši od 10 let, ter so bili polno dostopni. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik. Rezultati : Socialna ogroženost je v Sloveniji velika, saj se večina patronažnih medicinskih sester srečuje z njo pri svojem delu. V največji meri se socialna ogroženost kaže v brezposelnosti in revščini. Razprava in sklep: Ker se socialna ogroženost iz leta v leto povečuje, imajo diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu veliko vlogo, saj vstopajo v domače okolje družine in so tudi prve, ki lahko nudijo ustrezno pomoč, podporo ter po potrebi vključijo še druge službe za pomoč.
Ključne besede: Ključne besede : patronažno varstvo, socialno ogrožene družine, pomoč
Objavljeno v DKUM: 09.07.2021; Ogledov: 975; Prenosov: 207
Celotno besedilo (1,28 MB) |
8. Zadovoljstvo staršev s preventivno obravnavo dojenčka na domuMateja Ahej, 2019, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Cilj vsake zdravstvene ustanove je zadovoljen uporabnik, saj to pokaže, da je bil vzpostavljen dober medosebni odnos in storitev dobro opravljena. Starši v prvih letih otrokovega življenja potrebujejo nasvete, podporo in pomoč. Pri tem jim je v oporo patronažna medicinska sestra, ki si prizadeva k ohranitvi, krepitvi ali vrnitvi zdravja otrok.
Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. V raziskavi z anketnim vprašalnikom je sodelovalo 80 staršev. Ugotavljala se je stopnja zadovoljstva staršev s preventivno zdravstveno obravnavo dojenčkov na domu. Podatki so bili obdelani z deskriptivno statistiko, rezultati so prikazani v grafih.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da je bilo 72,6 % staršev obiskanih enkrat ali večkrat. Kar 94,8 % staršev je zadovoljnih s preventivnimi obiski patronažne medicinske sestre. Izkazalo se je, da obstaja povezava med točnostjo in pripravljenostjo patronažne medicinske sestre ter zadovoljstvom, kako jim pomaga razumeti rast in razvoj otroka ter starševstvo.
Diskusija in zaključek: Vsi starši svojemu otroku želijo najboljše, predvsem da so zdravi. V prvih dneh otrokovega življenja jim pomaga patronažna medicinska sestra, ki vstopa v njihovo okolje. Ta jim v prvem letu otrokovega življenja nudi pomoč, podporo, jih usmerja ter deluje zdravstvenovzgojno. Pomembno je, da so starši zadovoljni s preventivno obravnavo, saj tako bolj upoštevajo nasvete in napotke patronažne medicinske sestre.
Ključne besede: patronažno varstvo, patronažna medicinska sestra, dojenček, starševstvo, zadovoljstvo.
Objavljeno v DKUM: 06.03.2019; Ogledov: 1640; Prenosov: 424
Celotno besedilo (849,42 KB) |
9. Kompetence in ukrepi medicinske sestre ob pojavu anafilaksije po aplikaciji zdravila na domuTess Repič, 2018, diplomsko delo Opis: POVZETEK
Teoretična izhodišča: Diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu se dnevno srečujejo z aplikacijami zdravil na domu, ki jih naroči zdravnik. Vendar le- ta ni prisoten ob aplikaciji terapije, kar pomeni, da je torej sama v primeru zapletov, kot je anafilaktična reakcija. Zato so v kliničnem okolju kot tudi na terenu večkrat pod pritiskom, saj se od njih pričakuje, da bodo izvedle tudi intervencije, ki niso v skladu z njenimi kompetencami. Pomembno je da, se diplomirana medicinska sestra zaveda svojih kompetenc, saj je profesionalka na svojem področju in je avtonomna osebnost v zdravstveni negi.
Raziskovalna metodologija: Uporabili smo opisno metodo dela in kvantitativno metodologijo raziskovanja z anketnim vprašalnikom. Raziskovalni vzorec je zajemal 35 patronažnih medicinskih sester. Pridobljene rezultate smo analizirali s pomočjo računalniškega programoma Microsoft Excel ter jih prikazali opisno in z grafikoni.
Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da se diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu ne počutijo dovolj zakonsko zaščitene kadar sprejemajo naročila od zdravnikov preko telefona. Za opazovanje pacienta namenijo med 20 in 30 minut po aplikaciji zdravil i.m..
Sklep: Poznavanje svojih kompetenc je pomembno, prav tako pa zavedanje svojega strokovnega znanja in veščin. Menimo, da bi diplomirana medicinska sestra potrebovala usposabljanja na to temo, ključnega pomena pa je zaupanje vase, v svoje znanje in veščine pri izvajanju intervencij zdravstvene nege. Prav tako pa se bo v bodoče potrebno bolje seznaniti s kazensko odgovornostjo na svojem področju.
Ključne besede: Diplomirana medicinska sestra, patronažno varstvo, intamuskularna terapija, odgovornost, kompetentnost, anafilaktična reakcija.
Objavljeno v DKUM: 27.09.2018; Ogledov: 1324; Prenosov: 285
Celotno besedilo (772,53 KB) |
10. |
