1. Obravnava novorojenčka in dojenčka z nizko porodno težo na domuAneja Bohinec, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Zdravje v času nosečnosti, poroda in zgodnjega otroštva ključno vpliva na zdravje v odrasli dobi ter je pokazatelj zdravja prebivalstva. Pojavnost novorojenčkov in dojenčkov z nizko porodno težo je kljub upadanju v zadnjih letih še vedno zelo visoka. Namen zaključnega dela je raziskati, kakšna je obravnava novorojenčka in dojenčka z nizko porodno težo na domu.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Iskanje literature smo izvedli s pomočjo iskalnih nizov v mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL Ultimate, Cochrane Library, MEDLINE, Web of Sciences in COBISS. Potek iskanja literature smo prikazali s PRISMA diagramom. Prav tako smo uporabili narativni opis, ki nam je omogočil celovito razumevanje in interpretacijo zbranih podatkov.
Rezultati: Od 134 zbranih virov smo v analizo na koncu vključili 3 vsebinsko primerne članke ter 1 poročilo. Diplomirana medicinska sestra v patronažnem varstvu se osredotoča na pravilno izvajanje intervencij za zadovoljitev osnovnih potreb novorojenčka in dojenčka (prehranjevanje, higiena, spanje).
Razprava in zaključek: Program preventivnih obiskov v patronažnem varstvu deluje kot mehanizem za zagotavljanje potreb otroka in družine, nudi socialno podporo družinam ter povezavo z zdravstvenimi storitvami. Obiski na domu, ki sledijo skrbno zasnovanim intervencijskim protokolom, pozitivno vplivajo na zdravje, rast in razvoj otrok z nizko porodno težo.
Ključne besede: Otrok, ki tehta manj kot 2500 g, patronažna zdravstvena nega, preventiva
Objavljeno v DKUM: 18.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (1,01 MB) |
2. Preventivna obravnava odraslega pacienta s sladkorno boleznijo tipa 2 v patronažnem varstvuLaura Lukovnjak, 2025, diplomsko delo Opis: Sladkorna bolezen tipa 2 je ena od najpogostejših nenalezljivih bolezni, ki predstavlja vse večji javnozdravstveni izziv. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako preventivna obravnava odraslega pacienta s sladkorno boleznijo tipa 2 v okviru patronažnega varstva vpliva na pojavnost zapletov bolezni.
Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Znanstveno literaturo smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, CINAHL Ultimate in Sage Journals s pomočjo iskalnega niza. Izbiro virov smo prikazali s pomočjo diagrama PRISMA. Članke smo prikazali v evalvacijski tabeli in izvedli narativni opis.
V končno analizo smo vključili osem raziskav od dobljenih 232. Ugotovili smo, da redni preventivni pregledi pripomorejo k učinkovitejši oskrbi in zmanjšanju zapletov bolezni. Pri vsebinski analizi smo določili glavno kategorijo: preventivna obravnava odraslega pacienta s sladkorno boleznijo tipa 2 v patronažnem varstvu in tri podkategorije, prva: zdravstvena vzgoja pacienta s sladkorno boleznijo tipa 2, druga: naloga diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu in tretja: pomen rednih obravnav v patronažnem varstvu.
Preventivna obravnava in patronažno varstvo imata pomembno vlogo pri obvladovanju sladkorne bolezni tipa 2, saj s kontinuiranim spremljanjem pacientov, z zgodnjim odkrivanjem zapletov in s prilagojeno zdravstveno oskrbo prispevata k zmanjšanju zapletov, izboljšanju zdravstvenih izidov in večjemu zadovoljstvu pacientov.
Ključne besede: patronažna zdravstvena nega, kronični pacient, preventiva
Objavljeno v DKUM: 21.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (788,12 KB) |
3. Varnost v delovnem okolju patronažnih medicinskih sesterSabina Žele, 2021, magistrsko delo Opis: Uvod: Patronažne medicinske sestre so pri svojem delu izpostavljene različnim vrstam nevarnostim. Namen magistrskega dela je raziskati varnost v delovnem okolju patronažnih medicinskih sester pri obravnavi pacientov na domu.
Metode: Uporabili smo raziskave mešanih metod, ki vključujejo kvantitativne in kvalitativne metode dela in za katere je značilna filozofija pragmatizma. V kvantitativnem delu so bili podatki zbrani z anketnim vprašalnikom in analizirani z deskriptivno in inferenčno statistiko. V kvalitativnem delu smo uporabili metodo utemeljene teorije, izvedli smo delno strukturirane intervjuje.
Rezultati: Mann-Whitneyjev test je pokazal, da obstaja statistično pomembna razlika v zaznavanju nevarnosti v delovnem okolju med patronažnimi medicinskimi sestrami na podeželju in v mestnem okolju samo v segmentu zaznavanja nevarnosti izven pacientovega doma (U = 969,000; p = 0,023). Identificirali smo tri kategorije: percepcija varnosti patronažnih medicinskih sester v delovnem okolju, dejavniki, ki vplivajo na varnost, in ukrepi patronažnih medicinskih sester.
Razprava in sklep: Delo patronažnih medicinskih sester na terenu je izjemno zahtevno in nevarno. Predlagamo uvedbo posebnega dokumentacijskega obrazca ali programa na nacionalni ravni, ki bi ga patronažne medicinske sestre uporabile za zapis posebnosti, opažanj in intervencij ob prvem obisku pacienta in družine.
Ključne besede: patronažna zdravstvena nega, ukrepi, nevarnosti, urbano okolje, ruralno okolje
Objavljeno v DKUM: 29.06.2021; Ogledov: 1350; Prenosov: 362
Celotno besedilo (812,71 KB) |
4. Obravnava žensk in poporodne depresije na primarnem nivoju zdravstvenega varstvaKaja Olaj, 2020, diplomsko delo Opis: Poporodna depresija je resna duševna bolezen, ki prizadene veliko populacijo žensk. Namen zaključnega dela je raziskati obravnavo poporodne depresije na primarnem nivoju zdravstvenega varstva pri nas in v tujini.
V zaključnem delu smo uporabili sistematičen pregled strokovne in znanstvene literature ter kvantitativno metodologijo raziskovanja. Literaturo smo pridobili iz slovenskih in tujih iskalnih baz podatkov (PubMed, ScienceDirect, SAGE Journas, COBISS). Pri tem smo si pomagali z vključitvenimi in izključitvenimi kriteriji. Vključili smo angleške in slovenske članke, ki so bili objavljeni od leta 2005 naprej ter polno dostopne članke. V podrobno analizo smo vključili 9 člankov.
Ugotovili smo, da je v Sloveniji dobro poskrbljeno za obravnavo žensk na primarnem nivoju zdravstvenega varstva, saj so vse ženske vključene v preventivne programe, ki se izvajajo. To se razlikuje v drugih državah, kjer za ženske ni tako dobro poskrbljeno.
Pregled literature je pokazal, da se obravnava žensk in poporodne depresije na primarnem nivoju zelo razlikuje. Za preprečevanje poporodne depresije je zelo pomembno zgodnje odkrivanje – izvajanje preventivnih programov. Potrebno bo nameniti več pozornosti pri obravnavi poporodne depresije, predvsem v smislu preprečevanja, tako pri nas kot tudi v tujini.
Ključne besede: Primarni nivo zdravstvenega varstva, nosečnica, otročnica, poporodna depresija, patronažna zdravstvena nega.
Objavljeno v DKUM: 24.07.2020; Ogledov: 1412; Prenosov: 261
Celotno besedilo (1,32 MB) |
5. Oskrba razjede zaradi pritiska pri pacientu v patronažnem varstvuUrška Anžič, 2020, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Razjede zaradi pritiska predstavljajo velik zdravstveni, ekonomski in socialni problem, istočasno pa imajo negativne posledice na pacientovo življenje. Zgodnje odkrivanje dejavnikov tveganja za nastanek RZP ima pozitivne učinke na nadaljnjo obravnavo. Pacienti z RZP po odpustu iz bolnišnice potrebujejo pomoč na domu, pri tem so v velike pomoč patronažne medicinske sestre, ki samostojno načrtujejo intervencije za preprečevanje oz. oskrbo teh ran.
Namen: Namen zaključnega dela je opisati, kakšno vlogo ima diplomirana medicinska sestra pri oskrbi razjede zaradi pritiska na domu.
Raziskovalne metode: V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Izvedli smo sistematični pregled literature z analizo slovenske in tuje literature. V končno analizo smo vključili 13 člankov, pri tem nam je bil v pomoč PRISMA flow diagram.
Rezultati: Ugotovili smo, da postopki preprečevanja razjed zaradi pritiska že več let ostajajo podobni, šele pred nekaj leti so v uporabo prišle moderne obloge za rane, ki pospešujejo celjenje ran.
Diskusija in zaključek: Medicinske sestre imajo pri preprečevanju RZP pomembno vlogo, ker jo lahko opazijo že na samem začetku, primerno skrbijo za kožo in sodelujejo pri izvajanju ukrepov za preprečevanje. Pomembna naloga patronažne medicinske sestre je poučitev svojcev o oskrbi RZP, saj obiski na domu niso dovolj, da bi se razjeda lahko primerno celila.
Ključne besede: patronažna zdravstvena nega, medicinska sestra, rana, oskrba na domu.
Objavljeno v DKUM: 11.03.2020; Ogledov: 2096; Prenosov: 565
Celotno besedilo (631,63 KB) |
6. Lajšanje fantomske bolečine po amputaciji okončine v patronažnem varstvuSergeja Greifoner, 2019, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Zaradi neustrezne obravnave fantomske bolečine in lajšanja le-te, se lahko kakovost življenja drastično spremeni na slabše. Okrnjeno je gibanje, slabše je zaznavanje okolice, neprimerno sprejemanje zdravstvenega stanja lahko privede tudi do psihičnih motenj ali celo samopoškodovanja. Namen našega diplomskega dela je raziskati pristope lajšanja fantomske bolečine v patronažnem varstvu.
Raziskovalne metode: V diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda ter kvalitativna metodologija. V empiričnem delu smo izvedli študijo primera. Metoda zbiranja podatkov je bila intervju, ki je potekal na pacientovem domu. Vprašanja so bila odprtega tipa in sestavljena po modelu 14. življenjskih aktivnostih Virginie Henderson. Zbrane podatke smo analizirali z deskriptivno metodo.
Rezultati: Gospod L. S. je star 79 let, živi v hiši z ženo. Fantomsko bolečino ima od amputacije desne noge. Amputacija je bila nadkolenska. Za lajšanje bolečine ima predpisano terapijo. Pri vsakodnevnih aktivnostih potrebuje pomoč. Proteze ne nosi že skoraj 20 let. Ima tudi sladkorno bolezen tipa 2. Diplomirana medicinska sestra v patronažnem varstvu je pri gospodu izvaja negovalno intervencijo nege rane - krna, 3 krat na teden po naročilu osebne zdravnice. Poskusila je tudi z mazanjem in masažo noge ter krna, vendar fantomska bolečina ostaja. Drugih tehnik se ni posluževala.
Diskusija in zaključek: Rezultati so pokazali, da je diplomirana medicinska sestra v patronažnem varstvu poskušala lajšati fantomsko bolečino pri pacientu. Izvajala je masažo in mazanje okončine ter prevez rane – krna. Prišli smo do zaključka, da načini lajšanja fantomske bolečine, ki jih je patronažna medicinska sestra izvajala niso bili uspešni. V takšnem primeru bi morala preizkusiti več različnih nefarmakoloških tehnik.
Ključne besede: Patronažna zdravstvena nega, posameznik, stanje po amputaciji, bolečina, krn.
Objavljeno v DKUM: 11.11.2019; Ogledov: 1891; Prenosov: 262
Celotno besedilo (656,58 KB) |
7. |
8. Odpust pacienta iz bolnišnice in nadaljevanje zdravstvene obravnave v patronažnem varstvuMojca Žele, 2019, diplomsko delo Opis: Izhodišče in namen: Ležalna doba v bolnišnici se krajša, pacienti so vedno hitreje odpuščeni v domače okolje, kjer mnogi potrebujejo nadaljevanje zdravstvene obravnave. Tudi odpust novorojenčka in otročnice pogosto ni javljen patronažni službi, saj se mnogo porodnišnic sklicuje na varstvo osebnih podatkov. Namen raziskave je ugotoviti kako poteka kontinuirana zdravstvena obravnava v patronažnem varstvu po odpustu pacienta iz bolnišnice ter otročnice in novorojenčka iz porodnišnice.
Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja. V raziskavo smo vključili 7 diplomiranih medicinskih sester v enem izmed zdravstvenih domov na Štajerskem v enoti patronažnega varstva. Podatke smo obdelali po metodi analize vsebine, ki smo jih predhodno dobili s pomočjo pol strukturiranih intervjujev ter jih opisno predstavili.
Rezultati: Ugotovili smo, da kontinuiteta zdravstvene obravnave po odpustu pacienta oz. otročnice in novorojenčka v domače okolje ni vedno zagotovljena. Pogosto prihaja do prekinitve informacij oz. so le-te pomanjkljive, kar vpliva na delo diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu ter pacienta oz. otročnico in novorojenčka in njihovo zdravstveno stanje.
Diskusija in zaključek: Potrebno bi bilo urediti enotno dokumentacijo ob odpustu, nanašajočo se na zdravstveno nego ter oskrbo ali še boljše, urediti informacijski sistem po vsej državi. Enotni informacijski sistem bi omogočal vpogled vsem zdravstvenim delavcem na vseh ravneh, zaposlenim v različnih ustanovah ter preprečeval izgubo informacij.
Ključne besede: kontinuirana zdravstvena nega in oskrba, odpust v domače okolje, patronažna zdravstvena nega, koordinacija dela
Objavljeno v DKUM: 01.10.2019; Ogledov: 2120; Prenosov: 384
Celotno besedilo (598,04 KB) |
9. Vpliv nasilja pacientov na patronažne medicinske sestreSabina Žunko, 2019, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Patronažne medicinske sestre izvajajo zdravstveno nego na domu posameznika, kjer lahko postanejo žrtve nasilja, ki ga povzročajo prav pacienti. Pojavljanje nasilja nad patronažnimi medicinskimi sestrami je težko oceniti, saj se domneva, da se o vsakem nasilju ne poroča, prav tako pa primanjkuje tudi raziskav. Za preprečevanje nasilja je pomembno, kako se medicinske sestre nanj odzovejo ter tudi, da se medicinske sestre zavedajo kakšne negativne vplive lahko ima doživljanje nasilja.
Raziskovalne metode: Za teoretični del smo uporabili deskriptivno metodo dela, za empirični del pa smo uporabili kvantitativno metodologijo. Anketne vprašalnike smo razdelili 52 patronažnim medicinskim sestram. Pridobljene podatke smo s pomočjo opisne statistike grafično in tabelarno predstavili.
Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da patronažne medicinske sestre najpogosteje o doživljanju nasilja povedo sodelavcem in poročajo nadrejenim, velik delež jih zaupa tudi družini/prijateljem. Ugotovili smo tudi precej nizek delež poročanja organizaciji, prijav/tožb in iskanja pomoči pri svetovalcu. Najpogosteje patronažne medicinske sestre ob pojavu nasilja občutijo razočaranje, ogorčenje in žalost, prav tako se pojavljajo nekatere druge težave.
Diskusija in zaključek: Za preprečevanje nasilja je pomembno, kako patronažne medicinske sestre odreagirajo nanj, predvsem je pomembno, da o nasilju sploh poročajo. Pomembno je, da se zavedamo, kako negativno lahko doživljanje nasilja vpliva na počutje medicinskih sester ter hkrati na poslabšanje odnosa do ljudi in do dela.
Ključne besede: patronažna zdravstvena nega, agresija, odzivi, občutki, posledice
Objavljeno v DKUM: 07.05.2019; Ogledov: 1115; Prenosov: 202
Celotno besedilo (671,54 KB) |
10. Oskrba kronične rane v patronažnem varstvu na območju severovzhodne SlovenijeTadeja Zrim, 2017, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Patronažne medicinske sestre se pri svojem delu velikokrat srečujejo s kroničnimi ranami. Kronična rana je rana, ki ne zaceli do dveh tednov.
Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti kronične rane in posebnosti njihove oskrbe na terenu s strani patronažne medicinske sestre (PMS) ter z raziskavo ugotoviti opolnomočenje pacientov glede oskrbe rane in komu zaupajo oskrbo kronične rane.
Raziskovalna metodologija: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, kot instrument raziskovanja pa anketni vprašalnik, ki je vseboval 27 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 50 pacientov s kroničnimi ranami v severovzhodni Sloveniji.
Rezultati: Rezultati so nam pokazali, da je opolnomočenje pacientov glede oskrbe rane zelo majhna, le 8 % pacientov si rane oskrbujejo sami. Zato je zainteresiranost, da bi si sami oskrbeli rano, zelo majhna, in sicer 18 %. Drugače pa so rezultati pokazali glede zaupanja pri oskrbi. Večina pacientov (80 %) najbolj zaupa oskrbo rane PMS.
Sklep: Popolno opolnomočenje pacientov glede rane brez pomoči PMS ni možno, saj so pacienti s kronično rano čedalje starejši in šibki. Zato oskrbo rane velikokrat prepustijo PMS in so z njeno oskrbo rane zadovoljni.
Ključne besede: patronažna zdravstvena nega, okolje pacienta, celjenje rane, bolečina, zadovoljstvo, opolnomočenje
Objavljeno v DKUM: 15.11.2017; Ogledov: 2640; Prenosov: 580
Celotno besedilo (766,76 KB) |
