1. Pomen patronažnega varstva v skrbi za varnost otrokAnita Legenič, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu potrebujejo veliko veščin in znanja o preventivnem poučevanju staršev o zagotavljaju varnosti otrok. Poškodbe otrok se lahko zgodijo kjer koli in prav tisti trenutek, ko to najmanj pričakujemo. Starši morajo poznati vsaj osnove preprečevanja poškodb. V zaključnem delu smo predstavili pomen patronažnega varstva v skrbi za varnost otrok.
Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. Za raziskavo smo uporabili anketni vprašalnik. Anketni vprašalnik je vseboval 35 vprašanj zaprtega tipa. Sodelovalo je 193 ženk in 5 moških, ki imajo vsaj enega otroka. Pridobljene rezultate smo statistično obdelali in jih predstavili opisno ter s tortnimi grafikoni.
Ugotovili smo, da imajo starši veliko znanja o varnosti otrok v domačem okolju. Največ informacij in znanja so poiskali na spletnih straneh ali pri sorodnikih. Najmanj informacij pa so bili deležni s strani diplomirane medicinske sestre v patronažni dejavnosti. Ob preventivnem obisku večina staršev ni bila vključena v preverjanje varnosti doma za otroka, kljub temu imajo starši v hiši nameščene ustrezne preventivne zaščite za preprečevanje poškodb otroka.
Delo diplomirane medicinske sestre v patronažni dejavnosti ob preventivnem obisku predstavlja ključni element do preprečevanja poškodb v domačem okolju, ki pripomore k boljšemu poznavanju možnih nevarnosti za otroka. Delo mora biti opravljeno pravilno in strokovno, z uporabo vseh razpoložljivih pripomočkov, na primer s seznamom za preverjanje varnosti doma.
Ključne besede: patronažna služba, varnost v hiši, poškodbe, znanje staršev, preventivni obisk
Objavljeno v DKUM: 30.08.2021; Ogledov: 974; Prenosov: 82
 Celotno besedilo (631,79 KB) |
2. Zdravstvene težave patronažnih medicinskih sester, povezane z (ne)uporabo ergonomsko tehničnih pripomočkovNina Vanček, 2021, magistrsko delo Opis: Uvod: Patronažne medicinske sestre sodijo v skupino zdravstvenih delavcev, ki jih pogosteje prizadenejo kostno-mišična obolenja. Svoje delo najpogosteje opravljajo v prisiljeni drži, kar predstavlja večjo obremenitev hrbtenice. Njihovo delovno okolje jim večkrat ne omogoča upoštevanja ergonomskih načel, zato so pri oskrbi pacienta v domačem okolju potrebne prilagoditve.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Empirični del je temeljil na kvantitativni metodologiji raziskovanja. V ta namen smo uporabili validiran anketni vprašalnik, povzet po doktorski disertaciji Oblikovanje standardov v zdravstveni negi z upoštevanjem načel za zmanjševanje biomehaničnih obremenitev hrbtenice. Anketirali smo 50 patronažnih medicinskih sester iz petih zdravstvenih zavodov severovzhodne Slovenije. Dobljene podatke smo statistično obdelali s programom SPSS Statisics in jih predstavili v tabelah s frekvencami in odstotki. Hipotezi smo preverili z binomskim testom in Spearmanovim koeficientom korelacije.
Rezultati: Večina žensk, ki so zaposlene v patronažni službi, je zadovoljnih s svojim delom. Včasih občutijo izčrpanost, vzrok za to pa pripisujejo povečanemu številu obravnavanih pacientov. Ob tem velikokrat občutijo bolečine v hrbtenici, a se jih večina bolniškega staleža ali medikamentozne terapije ne poslužuje. Preventivne vaje za hrbtenico le redko izvajajo. V večini poznajo ergonomsko tehnične pripomočke (ETP) in jih uporabljajo, kadar so le-ti na voljo.
Razprava in sklep: Težave s hrbtenico so velik zdravstveni problem pri medicinskih sestrah. Z uporabo ETP, rednim gibanjem in izogibanjem stresu lahko pripomoremo k zmanjšanju teh težav. To posledično privede do kakovostnejšega življenja, večjega zadovoljstva na delovnem mestu ter boljših medsebojnih odnosov.
Ključne besede: ergonomsko tehnični pripomočki, patronažna služba, kostno-mišična obolenja
Objavljeno v DKUM: 10.02.2021; Ogledov: 1250; Prenosov: 282
Celotno besedilo (1,55 MB) |
3. Osveščenost žensk o kontracepciji po poroduRomana Petek, 2017, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Načrtovanje družine vsakemu paru omogoča, da načrtuje družino ter doseže želeno število otrok v razmakih, ko si to želijo, kar pa je mogoče doseči z ustrezno vrsto kontracepcijskih metod. Pomembno je, da so ženske tudi po porodu ustrezno osveščene o primerni kontracepciji, saj neprimerna uporaba le te pripelje do nezaželene nosečnosti.
Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Kot instrument raziskave smo uporabili anonimni delno strukturiran anketni vprašalnik, ki je vseboval 19 vprašanj. Raziskavo smo izvedli v dispanzerju za žene v severovzhodni Sloveniji, v kateri je sodelovalo 30 naključno izbranih žensk v rodni dobi.
Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da ženske ne poznajo vseh kontracepcijskih metod, prav tako ne poznajo posebnih pogojev pri LAM. Ugotovili smo, da so ženske seznanjene o tem pri kateri starosti se lahko opravi sterilizacija, prekinjen spolni odnos pa prepoznajo kot nezanesljivo kontracepcijsko metodo. Ugotovili smo, da je 93 % žensk seznanjenih o primernih metodah kontracepcije po porodu.
Sklep: Na podlagi raziskave smo prišli do sklepa, da so ženske osveščene o primernih kontracepcijskih metodah po porodu. Za boljšo informiranost žensk, katere niso dovolj osveščene o kontracepcijskih metodah po porodu, bi lahko poskrbela večja izbira različnih zloženk, ki so na voljo v dispanzerjih za žene, ter več gradiva in organiziranost predavanj na to temo.
Ključne besede: metode kontracepcije po porodu, zdravstveno vzgojno delo, medicinska sestra, dispanzer za žene, patronažna služba.
Objavljeno v DKUM: 07.06.2017; Ogledov: 1589; Prenosov: 222
Celotno besedilo (1018,73 KB) |
4. Komunikacija kot element kakovostne zdravstvene nege v patronažni službiIvana Dukarić, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je obravnavana komunikacija patronažnih medicinskih sester in zasebnih patronažnih medicinskih sester s pacientom. Namen raziskave je bil ugotoviti, na kakšne načine patronažne medicinske sestre in zasebne patronažne medicinske sestre komunicirajo s pacienti, ali se zavedajo pomembnosti komunikacije s pacienti in ali so s svojim delom zadovoljne. Pri raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo dela. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika, v katerih so sodelovale patronažne medicinske sestre, zaposlene v Zdravstvenemu domu dr. Adolfa Drolca, ter zasebne patronažne medicinske sestre, zaposlene s koncesijo v javnem zdravstvu na območju Maribora z okolico. Ugotovili smo, da se tako ene kot druge zelo dobro zavedajo pomena kakovostne komunikacije. Pri komunikaciji s pacienti uporabljajo različne načine komuniciranja, prilagajajo se položaju in potrebam pacienta, najpogosteje pa uporabljajo besedno govorno komunikacijo – pogovor. S svojim delom so zadovoljne, nekatere si želijo, da bi za svoje delo bile primerno finančno nagrajene. In prav zaradi zavedanja pomena komunikacije posvečajo komunikaciji enako časa kot negovalnemu delu. Pomembno pri komunikaciji je, da se skušamo vživeti v situacijo drugega, saj človeka tako bolje razumemo, hkrati pa lažje in bolje komuniciramo z njim.
Ključne besede: Komunikacija, patronažna medicinska sestra, patronažna služba.
Objavljeno v DKUM: 09.05.2012; Ogledov: 3032; Prenosov: 396
Celotno besedilo (1,37 MB) |
5. FUNKCIONALNE MOTNJE PREBAVIL DOJENČKA IN ZDRAVSTVENO VZGOJNO DELO S STARŠI NA PATRONAŽIAndreja Reš, 2010, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil prikazati najpogostejše funkcionalne motnje v prvem letu otrokovega življenja, kjer sta rast in razvoj najhitrejša. Ker ima prehrana v tem obdobju pomembno vlogo, so funkcionalne motnje tiste, ki starše najbolj vznemirjajo in so tudi najpogostejši vzrok za posvet s patronažno medicinsko sestro in pediatrom, specialistom gastroenterologije.
Oblikovali smo standarde negovalnih intervencij in negovalne diagnoze, ki dajejo osnovo tistemu delu zdravstvene nege, ki je v domeni in odgovornosti medicinske sestre in se nanaša na funkcionalne motnje prebavil. Na tej stopnji dela potrebuje medicinska sestra sposobnost opazovanja, komuniciranja, analize in interpretacije podatkov.
Rezultati ankete so pokazali najpogostejše funkcionalne motnje v prvem letu otrokovega življenja, kjer sta rast in razvoj najhitrejša. Glede zdravstveno-vzgojnega dela si patronažne medicinske sestre skoraj zmeraj vzamejo čas, da se pogovorijo s starši in pri tem ocenjujejo, da staršem nudijo zadostno količino informacij. Patronažne medicinske sestre ocenjujejo, da njihovo znanje zadostuje, za strokovne nasvete staršem. Dodatnega izobraževanja pa se tudi ne branijo in ga pretežno podpirajo. Patronažne medicinske sestre so ocenile, da imajo starši največ potreb po nasvetih glede prehranjevanja lastnih otrok in glede pojava bolečine pri otroku.
Patronaže medicinske sestre spodbujajo starše k obisku zdravnika, vendar kasneje redko od staršev dobijo povratno informacijo ali je bil zdravnik dejansko obiskan oziroma kaj je bilo na zdravniškem pregledu ugotovljeno. Sodelovanje med starši in patronažno medicinsko sestro bi bilo treba na tem mestu okrepiti.
Ključne besede: dojenček, funkcionalne motnje prebavil, zdravstveno-vzgojno delo, patronažna služba
Objavljeno v DKUM: 10.08.2010; Ogledov: 2782; Prenosov: 441
Celotno besedilo (1,43 MB) |
