SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
FUNKCIONALNE MOTNJE PREBAVIL DOJENČKA IN ZDRAVSTVENO VZGOJNO DELO S STARŠI NA PATRONAŽI
Andreja Reš, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil prikazati najpogostejše funkcionalne motnje v prvem letu otrokovega življenja, kjer sta rast in razvoj najhitrejša. Ker ima prehrana v tem obdobju pomembno vlogo, so funkcionalne motnje tiste, ki starše najbolj vznemirjajo in so tudi najpogostejši vzrok za posvet s patronažno medicinsko sestro in pediatrom, specialistom gastroenterologije. Oblikovali smo standarde negovalnih intervencij in negovalne diagnoze, ki dajejo osnovo tistemu delu zdravstvene nege, ki je v domeni in odgovornosti medicinske sestre in se nanaša na funkcionalne motnje prebavil. Na tej stopnji dela potrebuje medicinska sestra sposobnost opazovanja, komuniciranja, analize in interpretacije podatkov. Rezultati ankete so pokazali najpogostejše funkcionalne motnje v prvem letu otrokovega življenja, kjer sta rast in razvoj najhitrejša. Glede zdravstveno-vzgojnega dela si patronažne medicinske sestre skoraj zmeraj vzamejo čas, da se pogovorijo s starši in pri tem ocenjujejo, da staršem nudijo zadostno količino informacij. Patronažne medicinske sestre ocenjujejo, da njihovo znanje zadostuje, za strokovne nasvete staršem. Dodatnega izobraževanja pa se tudi ne branijo in ga pretežno podpirajo. Patronažne medicinske sestre so ocenile, da imajo starši največ potreb po nasvetih glede prehranjevanja lastnih otrok in glede pojava bolečine pri otroku. Patronaže medicinske sestre spodbujajo starše k obisku zdravnika, vendar kasneje redko od staršev dobijo povratno informacijo ali je bil zdravnik dejansko obiskan oziroma kaj je bilo na zdravniškem pregledu ugotovljeno. Sodelovanje med starši in patronažno medicinsko sestro bi bilo treba na tem mestu okrepiti.
Ključne besede: dojenček, funkcionalne motnje prebavil, zdravstveno-vzgojno delo, patronažna služba
Objavljeno: 10.08.2010; Ogledov: 1579; Prenosov: 256
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

2.
Komunikacija kot element kakovostne zdravstvene nege v patronažni službi
Ivana Dukarić, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana komunikacija patronažnih medicinskih sester in zasebnih patronažnih medicinskih sester s pacientom. Namen raziskave je bil ugotoviti, na kakšne načine patronažne medicinske sestre in zasebne patronažne medicinske sestre komunicirajo s pacienti, ali se zavedajo pomembnosti komunikacije s pacienti in ali so s svojim delom zadovoljne. Pri raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo dela. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika, v katerih so sodelovale patronažne medicinske sestre, zaposlene v Zdravstvenemu domu dr. Adolfa Drolca, ter zasebne patronažne medicinske sestre, zaposlene s koncesijo v javnem zdravstvu na območju Maribora z okolico. Ugotovili smo, da se tako ene kot druge zelo dobro zavedajo pomena kakovostne komunikacije. Pri komunikaciji s pacienti uporabljajo različne načine komuniciranja, prilagajajo se položaju in potrebam pacienta, najpogosteje pa uporabljajo besedno govorno komunikacijo – pogovor. S svojim delom so zadovoljne, nekatere si želijo, da bi za svoje delo bile primerno finančno nagrajene. In prav zaradi zavedanja pomena komunikacije posvečajo komunikaciji enako časa kot negovalnemu delu. Pomembno pri komunikaciji je, da se skušamo vživeti v situacijo drugega, saj človeka tako bolje razumemo, hkrati pa lažje in bolje komuniciramo z njim.
Ključne besede: Komunikacija, patronažna medicinska sestra, patronažna služba.
Objavljeno: 09.05.2012; Ogledov: 1739; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

3.
Osveščenost žensk o kontracepciji po porodu
Romana Petek, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Načrtovanje družine vsakemu paru omogoča, da načrtuje družino ter doseže želeno število otrok v razmakih, ko si to želijo, kar pa je mogoče doseči z ustrezno vrsto kontracepcijskih metod. Pomembno je, da so ženske tudi po porodu ustrezno osveščene o primerni kontracepciji, saj neprimerna uporaba le te pripelje do nezaželene nosečnosti. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Kot instrument raziskave smo uporabili anonimni delno strukturiran anketni vprašalnik, ki je vseboval 19 vprašanj. Raziskavo smo izvedli v dispanzerju za žene v severovzhodni Sloveniji, v kateri je sodelovalo 30 naključno izbranih žensk v rodni dobi. Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da ženske ne poznajo vseh kontracepcijskih metod, prav tako ne poznajo posebnih pogojev pri LAM. Ugotovili smo, da so ženske seznanjene o tem pri kateri starosti se lahko opravi sterilizacija, prekinjen spolni odnos pa prepoznajo kot nezanesljivo kontracepcijsko metodo. Ugotovili smo, da je 93 % žensk seznanjenih o primernih metodah kontracepcije po porodu. Sklep: Na podlagi raziskave smo prišli do sklepa, da so ženske osveščene o primernih kontracepcijskih metodah po porodu. Za boljšo informiranost žensk, katere niso dovolj osveščene o kontracepcijskih metodah po porodu, bi lahko poskrbela večja izbira različnih zloženk, ki so na voljo v dispanzerjih za žene, ter več gradiva in organiziranost predavanj na to temo.
Ključne besede: metode kontracepcije po porodu, zdravstveno vzgojno delo, medicinska sestra, dispanzer za žene, patronažna služba.
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 485; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1018,73 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici