61. Starejši ljudje v domačem okoljuNatalija Flakus, 2010, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljen starostnik, njegova družina na domu in spremembe, ki jih starost prinaša tako na njegovem telesu kot spremembe v njegovi okolici. Predstavljene so tudi zakonske ureditve skrbi starostnika v domačem okolju ter nekateri vidiki patronažne zdravstvene nege, družinskih negovalcev, prostovoljstva, ter Društva upokojencev Lovrenc na Pohorju.
Metodologija raziskovanja: V raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo dela. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega vprašalnika, ki je sestavljen iz vprašanj zaprtega in odprtega tipa. V raziskavo je bilo vključenih trideset starostnikov iz Lovrenca na Pohorju.
Rezultati raziskave: Rezultati so pokazali, da večina anketiranih starostnikov živi samih ali s svojimi partnerji in največ jih živi v lastni hiši. Skoraj vsi so odgovorili, da imajo dom urejen njihovim potrebam, polovica jih je odgovorila, da vsakodnevne aktivnosti opravijo sami. Večina anketiranih starostnikov se doma počuti osamljeno ali se tako počutijo vsaj občasno. Raziskava je pokazala, da več kot polovico starostnikov patronažna medicinska sestra ne obišče in da si le ti njenega obiska ne želijo. Vsi anketirani starostniki si želijo dom za starejše ljudi v domačem kraju.
Sklep: Rešitev osamljenosti starostnikov je v celotni družbi. Družba bi marala spremeniti odnos do staranja in do starih ljudi. Vsak posameznik lahko naredi veliko za starostnike v svojem okolju, če si vsaj kako uro na teden vzame in se z njimi pogovori ter jim priskoči na pomoč. Tako bi se starejši ljudje počutili sprejete, mlajši pa bi se veliko naučili.
Ključne besede: stari ljudje, staranje, nega na domu, domače okolje, patronažna medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 06.10.2010; Ogledov: 5128; Prenosov: 952
 Celotno besedilo (973,07 KB) |
62. Zdravstvena nega pacienta s kolostomo, ki ne deli svoje diagnoze z družinoGorana Burić, 2010, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga predstavlja študijo primera pacientke s kolostomo, ki ne deli diagnoze z družino. Pacientka se je oddaljila od moža, mu ne zaupa težave, skrbi. Medosebni odnosi so se po operaciji močno spremenili. Pacientka se srečuje s strahom pred izgubo moža. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti in seznaniti se z razlogi, ki povzročajo pacientki težave in ji pomagati da se odpre družini in jim ponovno zaupa. V diplomskem delu smo si zastavili tri cilje, in sicer: seznaniti se z zdravstveno nego pacienta s kolostomo; ugotoviti telesno, duševno ter socialno stanje pacienta; seznaniti se z medosebnimi odnosi med pacientom in družino. Obravnavali smo pacientko, ki je preživela črevesnega raka in se srečuje z novo nastalimi težavami. Osredotočili smo se na medosebne odnose med pacientko in družino. Z metodo preučevanja primera smo preučilimedosebne odnose v družini, s pacientko pa smo opravili intervju na osnovi vprašalnika odprtega tipa. Pridobljene informacije smo pisno analizirali. Z opravljenim intervjujem smo ugotovili, da so odnosi med pacientko in možem zelo slabi. Pacientka ne zaupa možu, mu ne pove kako se počuti, kakšne težave ima ter zavrača pomoč moža. Pacientko je strah, da bo preveč obremenila moža s težavami in jo bo mož zapustil. Na zastavljena raziskovalna vprašanja smo dobili odgovore, da je telesno in socialno stanje pacientke dobro. Duševno stanje pacientke pa je slabo, saj občuti strah pred izgubo moža in nemoč odpreti se možu in mu ponovno zaupati.
Ključne besede: patronažna medicinska sestra, patronažno varstvo, patronažni obisk, medosebni odnosi pacient družina
Objavljeno v DKUM: 09.08.2010; Ogledov: 3062; Prenosov: 417
Celotno besedilo (420,61 KB) |
63. Paliativna zdravstvena nega kronično bolnih v domačem okoljuStanka Hlade, 2010, diplomsko delo Opis: Paliativna oskrba si v slovenskem prostoru nekako utira pravo pot. Ljudje se še vedno izogibajo tej temi, kar je velika ovira pri razvoju te nujno potrebne oskrbe. Poznavanje paliativne oskrbe in razumevanje procesa umiranja ter žalovanja je osnova za vsako patronažno medicinsko sestro, ki bolnika s svojo tankočutnostjo in pravilno terapevtsko komunikacijo pripravi do odprtega pogleda na smrt. Namen diplomske naloge je ugotoviti kako so medicinske sestre usposobljene in pripravljene za tovrstno zdravstveno nego, kako pogosto sploh opravljajo paliativno zdravstveno nego in s kakšnimi težavami se srečujejo pri tem. V zadnjem delu diplomske naloge je predstavljena raziskovalna naloga, ki je bila izvedena domu dr. Adolfa Drolca Maribor. Rezultati so pokazali, da se patronažne medicinske sestre dnevno srečujejo s paliativno zdravstveno nego, saj je 52,2% patronažnih medicinskih sester podalo ta odgovor, ostale pa tedensko ali mesečno. Od vseh anketiranih patronažnih medicinskih sester jih 80% meni, da so strokovno dovolj izobražene, da pa jim vseeno manjkajo smernice glede takšne oskrbe, saj bi 40% anketiranih patronažnih medicinskih sester želelo še več strokovnih smernic paliativne oskrbe. Čeprav si paliativna zdravstvena nega šele utira pot v slovenski prostor, so patronažne medicinske sestre, hkrati pa tudi bolniki in svojci o tem že kar dobro osveščeni, mnogi med njimi pa tudi vzpostavijo stik s Slovenskim društvom hospic.
Ključne besede: paliativna oskrba, patronažna medicinska sestra, umiranje
Objavljeno v DKUM: 09.08.2010; Ogledov: 5578; Prenosov: 1434
Celotno besedilo (598,34 KB) |
64. Motivacija medicinskih sester za delo v patronažni službiAnja Horvat, 2010, diplomsko delo Opis: Vsak človek je edinstven in prav zato ni edinstvenega načina motiviranja, ki bi veljal za vse ljudi. Motivacija za delo je odvisna od številnih dejavnikov. Predvsem pri delu patronažnih medicinskih sester, ki se vsak dan spoprijemajo s številnimi novimi izzivi. Zato smo želeli spoznati motivacijo ter ugotoviti, kaj motivira patronažne medicinske sestre pri njihovem delu in kako so s svojim delom zadovoljne. Pri raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo dela. V raziskavi je sodelovalo 23 medicinskih sester, zaposlenih v patronažni službi. Za potrebe raziskave smo razvili vprašalnik, s katerim smo ugotovili, da so patronažne medicinske sestre zadovoljne s svojim delom in nimajo želje zamenjati svojega delovnega mesta. Raziskava pa je prav tako pokazala, da je patronažnim medicinskim sestram najvišji motivacijski dejavnik zanimivo delo, ki pa je predpogoj za dobro opravljeno delo. Pomembna ugotovitev je, da so patronažne medicinske sestre dosegle najvišjo stopnjo v Maslowi hierarhični razdelitvi potreb, to je potrebo po samoaktualizaciji. Tako imajo trenutno potrebo po razvoju svojih sposobnosti, talenta in ustvarjalnosti. Patronažne medicinske sestre so motivirane za svoje delo in s tem raste njihovo zadovoljstvo. V njihovi delovni organizaciji pa bi bilo potrebno uvesti coaching, saj bi s tem pridobile še dodatno motivacijo za njihovo delo.
Ključne besede: motivacija, motivacijske teorije, patronažna zdravstvena nega, patronažna medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 09.08.2010; Ogledov: 3319; Prenosov: 500
Celotno besedilo (786,28 KB) |
65. Timski pristop v obravnavi težko bolnega pacienta na domuErika Petrovič, 2010, diplomsko delo Opis: Paliativna oskrba pomeni aktivno in celostno oskrbo, nego in spremljanje bolnikov od trenutka, ko se njihova bolezen ne odziva več na kurativno zdravljenje. Paliativna oskrba izboljša kakovost življenja bolnika in njegovih svojcev, ki se soočajo s težavami ob neozdravljivi bolezni ob tem pa ne pozablja na holističen pristop. Paliativna oskrba je v svetu že dolgoletna praksa, v slovenskem prostoru pa je manj znana oblika pomoči težko bolnim in umirajočim. Za kakovostno obravnavo težko bolnega in umirajočega pacienta se pojavi potreba po timskem sodelovanju. Potreben je paliativni tim strokovnjakov v katerega so vključeni zdravnik, medicinska sestra/zdravstvenik, klinični psiholog ,socialni delavec, fizioterapevt, delovni terapevt, dietetik, verski predstavnik in prostovoljci.
V diplomski nalogi je predstavljena raziskava o timskem pristopu v negovanju težko bolnih pacientov na domu. Anketa je bila izvedena v letu 2010, v njej pa je sodelovalo 15 patronažnih medicinskih sester iz OE patronažno varstvo zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, ter patronažne medicinske sestre OE patronažno varstvo zdravstvenega doma Ptuj. V anketi je sodelovalo tudi 30 svojcev, negovalcev ki skrbijo za težko bolne paciente v domačem okolju. Analiza raziskave je pokazala da si patronažne medicinske sestre želijo boljšega sodelovanja z osebnim zdravnikom pacienta, prav tako je analiza raziskave pokazala da so patronažne medicinske sestre najdejavnejše članice negovalnega, zdravstvenega tima ki prihajajo v domače okolje. Analiza raziskave je tudi pokazala da si svojci, negovalci želijo pomoči in aktivnejšega sodelovanja z osebnim zdravnikom.
Tukaj je izpostavljen bistven segment paliativne oskrbe, in to je timsko sodelovanje. Brez timskega sodelovanja ne moremo ponuditi pacientom kakovostne paliativne oskrbe.
Ključne besede: patronažna medicinska sestra, paliativna oskrba, tim, timsko sodelovanje, težko bolni pacient
Objavljeno v DKUM: 06.08.2010; Ogledov: 4199; Prenosov: 847
Celotno besedilo (956,86 KB) |
66. Patronažna medicinska sestra in nasilje nad ženskami v družiniNataša Ljubec, 2010, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo govori o nasilju nad ženskami v družini. Namen naloge je, ugotoviti razširjenost nasilja nad ženskami v družini v okolici Ptuja.
Cilji diplomske naloge so ugotoviti kateri so najpogostejši dejavniki, ki vplivajo na nastanek nasilja nad ženskami v družini, oceniti razširjenost nasilja nad ženskami v družini, ugotoviti ali patronažne medicinske sestre poznajo oblike pomoči za žrtve nasilja in kako patronažne medicinske sestre postopajo ob ugotovitvi, da je ženska v družini zlorabljena.
V nalogi smo predstavili definicijo družine, predstavili odnose v družini in prav tako razpravljali o nasilju, tipih nasilja in vzrokih za nastanek le tega. Naloga govori tudi o delu patronažnih medicinskih sester in kakšno pomoč lahko nudijo ženskam žrtvam nasilja. Naredili smo tudi raziskavo med patronažnimi medicinskimi sestrami Zdravstvenega doma Ptuj in ugotovili, da se pri svojem delu pogosto srečujejo z nasiljem nad ženskami v družini in se o njem poskušajo z žrtvijo tudi pogovoriti in ji pomagati.
Sodelovanje med zdravstveno službo in drugimi organizacijami za pomoč žrtvam nasilja je pomanjkljiva. Predvsem policija je tista, ki ne pomaga dovolj ob prijavi nasilja v družini, saj je po njihovem mnenju nasilje problem odnosov v družini, pa čeprav velja za kaznivo dejanje.
Čeprav so ženske v družbi na vedno višjih položajih, še v marsikateri družini prevladuje patriarhalno mišljenje, ki možu daje absolutno oblast v družini.
Ključne besede: Nasilje, ženske, družina, patronažna medicinska sestra, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 14.06.2010; Ogledov: 3317; Prenosov: 614
Celotno besedilo (4,19 MB) |
67. Patronažna medicinska sestra in socialna dejavnostTerezija Satler, 2010, diplomsko delo Opis: Patronažno varstvo Maribor ima v osnovno doktrino celokupne patronažne obravnave pacientov in njihovih družin vključeno tudi socialno delavko za reševanje težje socialne problematike na terenskih področjih Maribora z okolico. Ugotavljali smo pomen delovanja socialne delavke za potrebe patronažnega varstva, njeno vlogo in sodelovanje s patronažnimi medicinskimi sestrami pri reševanju socialnih problemov. Raziskava z anketnim vprašalnikom je potekala med patronažnimi medicinskimi sestrami Patronažnega varstva Maribor. V raziskavo je bilo vključenih 30 patronažnih medicinskih sester. Uporabili smo neekspirimentalno- kvantititativno metodo raziskovanja. Rezultati raziskave kažejo, da večina anketiranih patronažnih medicinskih sester prepozna socialno problematiko na terenu in jo uspešno rešuje. Tam kjer se pojavlja težja socialna problematika se vključi socialna delavka, po potrebi tudi osebni zdravnik. Ugotavljamo, da je timsko delovanje s socialno delavko izrednega pomena za reševanje kompleksne socialne problematike posameznika ali družine na terenu.
Reševanje socialne problematike v patronažnem varstvu je zelo pomembno timsko delo v sodelovanju s socialno delavko. Ugotavljamo, da je socialna delavka pomemben sodelavec v patronažnem varstvu iz vidika strokovne pomoči reševanja socialne problematike patronažnim medicinskim sestram na terenu. Vsled tega je potrebna ureditev finančnega plačila storitev socialne delavke s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje.
Ključne besede: Ključne besede: patronažna medicinska sestra, patronažno varstvo, socialna problematika, socialna delavka, timsko delo, zdravstvena nega.
Objavljeno v DKUM: 31.03.2010; Ogledov: 4495; Prenosov: 662
Celotno besedilo (516,08 KB) |
68. Načrtovani preventivni hišni obisk pri nosečniciŠpela Hofinger Mihelič, 2009, diplomsko delo Opis: Rojstvo zdravega otroka je nedvomno eden izmed najpomembnejših dogodkov v življenju posameznika in družine. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti v kolikšni meri se pri nosečnicah vključuje v preventivo patronažna medicinska sestra (PMS) in kaj nosečnice pričakujejo od njenega hišnega obiska. Cilj je bil oceniti želje nosečnic po hišnem obisku PMS in ugotoviti kje dobijo nosečnice največ informacij o nosečnosti in zdravem načinu življenja ter ugotoviti koliko so nosečnice poučene o pravicah v zdravstveni dejavnosti in na delovnem mestu. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Izvedena je bila anketa med 31. nosečnicami. Ugotovljeno je bilo, da nosečnice nimajo želje po hišnem obisku PMS. Večino informacij ne dobijo od zdravstvenega osebja. Nosečnice menijo, da so dobro zdravstveno poučene tudi o pravicah v zdravstveni dejavnosti in na delovnem mestu. Da bi bila večina nosečnic deležna strokovnih informacij o nosečnosti, bi moral zdravstveni sistem imeti dobro izdelan sistem pretoka informacij o pravicah, ki jih ženska ima kot nosečnica.
Ključne besede: nosečnica, nosečnost, patronažna medicinska sestra, patronažna zdravstvena nega, preventiva, dom, anketa, izobraževanje, delovno mesto
Objavljeno v DKUM: 24.12.2009; Ogledov: 3331; Prenosov: 471
Celotno besedilo (644,26 KB) |
69. Vloga medicinske sestre pri zdravljenju bolnika z golenjo razejdoTadeja Poderčnik, 2009, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je predstavljena definicija venske golenje razjede(VGR), značilnosti razjede in njeni simptomi.Opisane so tudi vse faze celjenja VGR, ter načini, s katerimi se VGR lahko zdravi.Opisan je proces zdravstvene nege bolnika z VGR, ter vloga patronažne medicinske sestre pri zdravljenju bolnika z VGR.Namen diplomskega dela je predstaviti, kako dobro so bolniki z VGR seznanjeni z njihovo boleznijo, kako dobro poznajo sodobne metode zdravljenja VGR, kot so sodobne obloge in elastični povoj.
Ključne besede: Ključne besede: golenja razjeda, zdravljenje venske golenje razjede, zdravstvena nega, procesna obravnava bolnika, patronažna medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 21.12.2009; Ogledov: 4872; Prenosov: 772
Celotno besedilo (973,23 KB) |
70. Vloga očeta pri dojenjuVesna Stanković, 2009, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili dojenje in njegove prednosti, ter kako lahko oče in patronažna medicinska sestra pomagata materi pri dojenju. Osredotočili smo se na vlogo očeta pri dojenju.
V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli med petdesetimi materami otrok starih do 1. leta na območju Tezno v letu 2009. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali je doječim materam bila nudena pomoč očeta, ali na dolžino dojenja vpliva podpora in pomoč očeta in na kakšne načine lahko očetje nudijo materam podporo. Rezultate smo pridobili z anketnim vprašalnikom. Več kot polovica mater je prepričanih, da jim je partnerjeva pomoč potrebna za daljše in kvalitetnejše dojenje, kar 74 odstotkov materam je partner nudil psihično pomoč. 62 odstotkov mater je mnenja, da je patronažna medicinska sestra pomagala njihovim partnerjem, da so našli stik s svojimi otroki. Da so partnerji premostili prve težave, jim je patronažna medicinska sestra pomagala z nasveti, pogovorom in motivacijo. Partner je lahko doječi materi v veliko pomoč. Očetovo vključevanje v varstvo otroka ne pomeni, da oče prevzema vlogo otrokove varuške, pač pa na ta način izraža svoje enakopravno starševstvo. Čas, ki ga oče prebije z otrokom, in izkazovanje naklonjenosti sta za otroka neprecenljive vrednosti, kakor tudi za mater.
Ključne besede: Ključne besede: dojenje, vloga očeta pri dojenju, patronažna medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 06.11.2009; Ogledov: 3356; Prenosov: 432
Celotno besedilo (403,45 KB) |
