Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu smo predstavili patronažno zdravstveno varstvo ter delovanje patronažne medicinske sestre pri nosečnici, z raziskavo pa ugotovili ali je to delovanje zaželeno s strani nosečnic in tako kot ga opredeljuje Navodilo za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni. Uporabili smo deskriptivno (opisno) metodo dela. S pomočjo študija domače in tuje literature ter internetnih virov smo predstavili teoretična izhodišča. Opisali smo zdravstveno varstvo žensk, predstavili nosečnost, spremembe, ki nastopijo pri nosečnicah in zdrav način življenja. Poudarek smo dali na patronažno zdravstveno varstvo, patronažno medicinsko sestro, splošne naloge patronažne medicinske sestre in na specifične naloge patronažne medicinske sestre pri obravnavi nosečnice. Podatke, ki smo jih uporabili v empiričnem delu diplomskega dela smo zbrali s pomočjo ankete, ki smo jo izvedli v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor. Ugotovili smo, da vse anketirane patronažne medicinske sestre opravljajo preventivne obiske pri nosečnicah, na katerem jih večina opravi naloge, ki so opredeljene v Navodilu za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni. Patronažne medicinske sestre menijo, da si večina nosečnic želi njihovega obiska, saj je obisk le manjšina nosečnic zavrnila.
Ključne besede: Patronažna zdravstvena nega, patronažna medicinska sestra, preventivni obisk, nosečnost.
Objavljeno v DKUM: 08.12.2011; Ogledov: 5489; Prenosov: 1060
Celotno besedilo (551,77 KB)

Opis: Patronažna medicinska sestra pri svojem delu vstopa v posameznikovo domače okolje in tako spoznava njegov vpliv na zdravje posameznika, družine in skupnosti. Vse, kar pri neposrednem stiku z domačim okoljem spozna, lahko koristno uporabi pri načrtovanju vzgoje za zdravje posameznika, družine in skupnosti. Z vključevanjem patronažnih medicinskih sester v skrb za zdravje posameznikov in z zadovoljevanjem njihovih potreb po zdravstveni negi se ponujajo tudi možnosti za vpeljavo izboljšav na tem področju. V magistrskem delu smo predstavili vzgojno funkcijo patronažne medicinske sestre in z raziskavo ugotavljali posebnosti pri obravnavi posameznikov v kulturno in socialno različnih okoljih – pri osnovni in romski populaciji. Ugotavljali smo tudi, ali imajo patronažne medicinske sestre dovolj znanja in spretnosti, da lahko vplivajo na posameznikov način razmišljanja, s čimer posredno vplivajo na spremembe v družini in skupnosti, ter ali patronažne medicinske sestre izkazujejo različne delovne pristope v vzgojni funkciji glede na obravnavo populacije. Raziskovalna metodologija. Uporabili smo kvantitativno deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo raziskovanja. Za kvantitativne podatke in grafični prikaz rezultatov je bil uporabljen program Microsoft Excel. S pomočjo Chi–Square Testa smo izračunali P-vrednost (Sig < 0,05) za vrednotenje zastavljenih hipotez. V raziskavo je bilo vključenih 24 patronažnih medicinskih sester (PMS) iz Zdravstvenega doma Murska Sobota, 50 posameznikov iz osnovne populacije in 50 posameznikov iz romske populacije, ki so bili v stiku s patronažno službo in živijo na širšem geografskem območju Upravne enote Murska Sobota. Za tehniko zbiranja podatkov smo uporabili prilagojen anketni vprašalnik s trditvami o pomenu vključenosti PMS v skrb za zdravje posameznika in o njeni vzgojni funkciji. Rezultati. Osnovna populacija za razliko od romske ni bolj osveščena v skrbi za zdravje. Romski posamezniki so izkazali potrebo po vključenosti patronažne medicinske sestre tudi v času zdravja, posamezniki osnovne populacije pa ne. Večina patronažnih medicinskih sester je bila mnenja, da morajo prilagajati svoje delovne naloge v zvezi z vzgojno funkcijo v skrbi za zdravje posameznika glede na vključenost v različna okolja. Oboji posamezniki bi se v večini udeleževali predavanj na tematiko o izboljšanju zdravja in skrbi zanj, obenem so oboji pozitivno ocenili znanje patronažnih medicinskih sester kot izvajalk tovrstnih predavanj. Sklep. Vključenost v skrb za zdravje posameznika in vzgojna funkcija patronažne medicinske sestre pri povečanju tovrstne skrbi, sta potrebni in zaželeni tako pri osnovni kot pri romski populaciji. Posamezniki obeh sodelujočih skupin so bili enotnega mnenja, da zase in za svoje zdravje ne skrbijo dovolj dobro in potrebujejo nasvete, zato si želijo predavanj na temo zdravja ter odlično ocenjujejo sposobnosti patronažnih medicinskih sester pri njihovi izvedbi. Patronažne medicinske sestre so ocenile potrebo po različnih pristopih v delovnih okoljih in romskih posameznikov niso ocenile kot odklonilnih do sprejemanja nasvetov. Učinkovito bi bilo izpeljati obsežnejšo raziskavo obravnavanega problema, tako da bi vključili udeležence podobnih skupin v preostalih regijah slovenskega prostora. Glede na rezultate pa bi bilo potrebno oblikovati poenoten model izvajanja aktivnosti in ukrepov v patronažni zdravstveni negi z osrednjim ciljem izboljšati odnos do lastnega zdravja tako pri osnovni kot tudi romski populaciji, upoštevajoč seveda regijske, kulturne in socialne raznolikosti.
Ključne besede: patronažna medicinska sestra, vzgojna funkcija, skrb za zdravje, kulturna in socialna različnost okolij, romska populacija
Objavljeno v DKUM: 19.10.2011; Ogledov: 3086; Prenosov: 366
Celotno besedilo (1,79 MB)

Opis: Sladkorna bolezen je kronična presnovna motnja, katere značilnost je povečana koncentracija glukoze v krvi. Pojavi se v različnih obdobjih človekovega življenja, ki vplivajo na stopnjo prilagodljivosti na sladkorno bolezen ter edukacijo in izvajanje samokontrole. Število obolelih za sladkorno boleznijo pri nas in v svetu strmo narašča in s tem tudi uporaba inzulinske terapije. Spremljajo jo poslabšanja in izboljšanja (remisije), ki vplivajo na psihofizično stanje posameznika in njegove širše družine. Patronažne medicinske sestre delujejo v okviru patronažnega varstva in so nosilke patronažne zdravstvene nege. Temeljna metoda dela patronažne medicinske sestre je hišni obisk, kjer izvaja negovalne intervencije združene z zdravstevno vzgojnim delom. Patronažne medicinske sestre so za delo, ki ga opravljajo pri diabetiku strokovno dobro podkovane, svoje znanje pa nenehno strokovno izpopolnjujejo in s tem sledijo razvoju stroke. Raziskava je potekala med patronažnimi medicinskimi sestrami Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor. Podatke smo dobili z delno strukturiranim vprašalnikom. V raziskavo je bilo vključenih 40 naključno izbranih patronažnih medicinskih sester. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V diplomski nalogi smo uporabili deskriptivno metodo dela, metodo ankentiranja, metodo zbiranja podatkov ter pregled in analizo podatkov. Predstavili smo sladkorno bolezen, patronažno medicinsko sestro, patronažno zdravstveno nego ter inzulinsko terapijo in navodila za samoaplikacijo le-te. Spoznali smo zdravstveno vzgojno vlogo patronažne medicinske sestre pri delu z diabetikom in ugotovili, da patronažna medicinska sestra predstavlja vez med diabetikom in zdravnikom. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, pridobljeni z anonimno anketo. Z raziskavo smo želeli izvedeti kolikšen delež diabetikov si meri krvni sladkor in samoaplicira inzulinsko terapijo, in spoznati vzroke za odklanjanje samoaplikacije. Rezultati raziskave so pokazali, da (po mnenju ankentiranih patronažnih medicinskih sester) delež diabetikov, ki izvajajo samoaplikacijo, presega dobro polovico. Vodilni vzrok za odklanjanje samoaplikacije pa je strah.
Ključne besede: patronažna medicinska sestra, patronažna zdravstvena nega, sladkorna bolezen, diabetik, inzulinska terapija.
Objavljeno v DKUM: 03.08.2011; Ogledov: 3074; Prenosov: 436
Celotno besedilo (4,86 MB)

Opis: Sladkorna bolezen je ena izmed najpogostejših kroničnih nenalezljivih bolezni. Število bolnikov s sladkorno boleznijo strmo narašča. Sprejetje bolezni, prilagoditev nanjo in sposobnost njenega obvladovanja je za bolnika velika psihična in socialna obremenitev. V veliko pomoč pri sprejetju bolezni so bolnikom njihovi svojci, saj bolezen vpliva na življenje vseh družinskih članov. Pomembna je tudi stalna dosegljivost zdravstvenih delavcev, ki nudijo pomoč bolniku. Največji pomen ima zdravstvena vzgoja bolnikov s sladkorno boleznijo in njihovih svojcev, saj dobro poučen bolnik obvlada samokontrolo, zdravljenje in zdrav slog življenja. Z dobrim vodenjem bolezni lahko preprečimo ali upočasnimo nastanek akutnih in kroničnih zapletov, ki pomembno vplivajo na kakovost življenja bolnikov s sladkorno boleznijo. V teoretičnem delu je opisana sladkorna bolezen, njeni zapleti in načini zdravljenja, patronažna zdravstvena nega ter pomen delovanja patronažne medicinske sestre. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, pridibljeni z vprašalnikom za strukturirani intervju, ki smo ga izvedli pri tridesetih bolnikih s sladkorno boleznijo, ki jih na domu obiskujejo patronažne medicinske sestre. Ugotavljali smo, kateri so najpogostejši negovalni problemi bolnikov s sladkorno boleznijo, kako so bolniki pripravljeni na izvajanje samokontrole in terapije sladkorne bolezni ter kakšen je vpliv sladkorne bolezni na kakovost življenja bolnikov s sladkorno boleznijo. Ugotovili smo, da so najpogostejši negovalni problemi povezani s kroničnimi zapleti sladkorne bolezni. Zaradi okvar na ožilju imajo največ težav z motnjami vida, slepoto, poškodovano kožo in diabetičnim stopalom. Bolniki so samostojni pri izvajanju samokontrole in zdravljenju sladkorne bolezni. Ko pride do zapletov, pa največkrat postanejo odvisni od pomoči drugih. Zapleti pomembno vplivajo na zdravstveno stanje bolnikov, posledično pa tudi na družabno življenje.
Ključne besede: sladkorna bolezen, zapleti sladkorne bolezni, negovalni problemi, patronažna zdravstvena nega, patronažna medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 09.03.2011; Ogledov: 7534; Prenosov: 1010
Celotno besedilo (700,09 KB)

Opis: V sodobnem svetu izredno narašča število starejših ljudi in hkrati tudi pojavnost kroničnih bolezni, med katerimi je zelo pogosta sladkorna bolezen. Starostniki s sladkorno boleznijo imajo specifične potrebe na področju zdravstvenega varstva in socialne varnosti in pri ohranjanju oziroma vzdrževanju ustrezne kakovosti življenja v domačem okolju. Namen specialističnega dela je prikazati vlogo patronažne medicinske sestre pri organizaciji in koordinaciji celostne skrbi za starostnike s sladkorno boleznijo in predstaviti probleme, ki se pri tem pojavljajo. Opravljena je bila kvantitativna raziskava, uporabljena pa deskriptivna metoda. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom retrospektivno. Raziskava je potrdila, da se patronažne medicinske sestre pogosto vključujejo v celostno oskrbo sladkornega bolnika — starostnika na domu. Obiskujejo jih v okviru preventivne in kurativne dejavnosti in skušajo doseči njihovo čim večjo samostojnost. Pri reševanju problemov najpogosteje sodelujejo z osebnim zdravnikom, diabetološko ambulanto, svojci, Centrom za pomoč na domu in Centrom za socialno delo. Ugotovili smo tudi, da je kontinuiranost zdravstvene nege zadovoljiva, prev tako je zadovoljivo sodelovanje med zdravstvenimi in socialnimi institucijami. Patronažne medicinske sestre opravljajo vlogo koordinatorja različnih oblik pomoči na domu, saj v sedanjem sistemu razne oblike pomoči delujejo vsaka zase samostojno in med seboj neusklajeno. Tako imenovana laična oskrba ni povsod zadovoljivo organizirana in usposobljena, da bi ji lahko predali skrb za aplikacijo medikamentozne terapije v primerih, ko sladkorni bolniki in njihovi svojci tega niso zmožni sami. V prihodnosti pričakujemo organizirano itegrirano dolgotrajno oskrbo, ki naj bi omogočila boljšo povezanost in koordiniranost med službami in tako večjo kakovost, učinkovitost ter racionalnost potrebnih storitev.
Ključne besede: sladkorni bolnik, starostnik, patronažna medicinska sestra, celostna oskrba, domače okolje, organizacija, koordinacija
Objavljeno v DKUM: 07.12.2010; Ogledov: 4476; Prenosov: 495
Celotno besedilo (862,60 KB)