41. Socialne determinante zdravja in patronažna zdravstvena negaTatjana Dukarić, 2012, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo predstavlja in opisuje socialne determinante zdravja, patronažno zdravstveno nego in patronažno medicinsko sestro. V prvem delu, smo opisali javno zdravje in determinante zdravja, ki so bile uvod za predstavitev socialnih determinant zdravja (klasifikacijo po SZO) in predstavili patronažno zdravstveno nego.
V drugem (empiričnem) delu so predstavljeni rezultati raziskave. Uporabljena je deskriptivna metoda raziskovanja. Podatke smo dobili s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavo smo vključili patronažne medicinske sestre, zaposlene v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca v Mariboru. Anketiranje je bilo izvedeno v mesecu avgustu, 2012.
Namen raziskave je bil ugotoviti, ali patronažne medicinske sestre poznajo socialne determinante zdravja, v kolikšni meri se srečujejo z njimi in/ali lahko na ugotovljene socialne determinante reagirajo.
Ugotovili smo, da patronažne medicinske sestre znajo prepoznati socialne determinante zdravja, oziroma da jih zelo dobro poznajo. V svojem delu se pogosto srečujejo s socialnimi determinantami zdravja. Pri vprašanju ali lahko na ugotovljene socialne determinante reagirajoje bilo mišljenje deljeno, ampak večina je odgovorila s potrdilnim odgovorom.
Ključne besede: socialne determinante zdravja, patronažna zdravstvena nega, patronažna medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 21.11.2012; Ogledov: 3071; Prenosov: 481
 Celotno besedilo (820,74 KB) |
42. OBRAVNAVA PACIENTA PO AMPUTACIJI SPODNJEGA UDA V DOMAČEM OKOLJUKatja Arh, 2012, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava pacientko po amputaciji spodnjega uda. Predstavljeno je patronažno varstvo in patronažna zdravstvena nega, ter konceptualni model samooskrbe D. E. Orem. Cilji diplomskega dela, so predstaviti in izpostaviti pomen zgodnje rehabilitacije pacientov po amputaciji spodnjega uda v domačem okolju, kako se patronažna medicinska sestra vključuje v rehabilitacijo, ter ugotoviti telesno, duševno in socialno stanje pacienta.
V empiričnem delu diplomskega dela je predstavljena študija primera pacienta po amputaciji spodnjega uda. Pacientko smo obravnavali po procesni metodi dela. Informacije smo pridobili z vodenim razgovorom s pacientko in njenimi svojci, opazovanjem pacientke, ter pregledom medicinske in negovalne dokumentacije.
Ugotovili smo, da je potrebno, da se patronažna medicinska sestra zgodaj vključuje v rehabilitacijo, saj pacienti, ter svojci niso poznali vseh potrebnih aktivnostih za preprečevanje zapletov po amputaciji spodnjega uda, prav tako pa so se pojavili negovalni problemi, ki jih pred amputacijo ni bilo: nevarnost padcev, nevarnost infekcije, zaradi rane na krnu, nevarnost za nezmožnost za telesne aktivnosti, zmanjšana zmožnost za samostojno osebno higieno, ter strah pred neuspelo rehabilitacijo.
Ključne besede: pacient, amputacija, patronažna zdravstvena nega, patronažna medicinska sestra, rehabilitacija
Objavljeno v DKUM: 29.10.2012; Ogledov: 3597; Prenosov: 787
Celotno besedilo (676,16 KB) |
43. Kakovost življenja pacientov s kroničnim revmatskim obolenjemMojca Mlakar Pernat, 2012, specialistično delo Opis: Kronična revmatska obolenja v veliki meri vplivajo na z zdravjem povezano kakovost življenja. Cilj zdravljenja naj ne bi bil samo lajšanje simptomov in preprečevanje z boleznijo povezanih zapletov, temveč tudi izboljšanje kakovosti življenja. Kronična revmatska obolenja se izražajo z zelo pestro klinično sliko, ki se razlikuje od pacienta do pacienta, prav zato je s strani patronažne medicinske sestre potreben individualen in celosten pristop k pacientu, da mu omogočimo, da lahko dosega največjo možno raven kakovosti življenja. Namen specialističnega dela je predstaviti kakovost življenja pacientov s kroničnim revmatskim obolenjem in vlogo patronažne medicinske sestre.
Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik PROMIS HAQ, s katerim smo pridobili samooceno opravilnih zmožnosti pacientov z revmatskim obolenjem. Anketirali smo 74 pacientov s kroničnim revmatskim obolenjem iz območja Maribora. Pridobljene podatke smo statistično obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Exel in SPSS 20,0.
Rezultati: Ugotovili smo, da je splošna gibljivost anketiranih pacientov s kroničnim revmatskim obolenjem zmerna. Samooskrba pacientov s kroničnim revmatskim obolenjem v domačem okolju je v povprečju 50 %, prav tako smo ugotovili, da je odvisnost anketiranih pacientov s kronično revmatsko boleznijo od pripomočkov in/ali druge osebe v povprečju 50 %. Čas trajanja kronične revmatske bolezni vpliva na kakovost življenja pacientov negativno v kar 74 %. Zelo nezadovoljnih je s svojo kakovostjo življenja le 30 % anketiranih pacientov s kroničnim revmatskim obolenjem.
Sklep: Kroničnim revmatskim pacientom se je kakovost življenja po odkritju bolezni v 74 % obrnila na slabše, kar je pretresljiv podatek. Zelo pomembno je kronično revmatsko obolenje pravočasno prepoznati in zdraviti. Osnovna naloga patronažne sestre je edukacija pacienta in svojcev v smislu lajšanja bolečine, ohranjanju psihične in fizične kondicije, kar pa zagotavljanja čim višjo samooskrbo pacienta in kakovost življenja.
Ključne besede: revmatsko obolenje, kakovost življenja, pacient, patronažna medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 29.10.2012; Ogledov: 2794; Prenosov: 239
Celotno besedilo (1,14 MB) |
44. KREPITEV ZDRAVJA PRI PATRONAŽNIH MEDICINSKIH SESTRAH MED OBDOBJEM 1996-2012Janja Rukelj, 2012, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo govori o patronažni medicinski sestri, promociji zdravja na delovnem mestu ter o krepitvi zdravja patronažnih medicinskih sester. Glavna naloga našega dela je bila primerjati našo raziskavo z raziskavo pod naslovom “Krepitev zdravja pri patronažnih medicinskih sestrah zdravstvenega doma Maribor” iz leta 1996.
V empiričnem delu smo predstavili rezultate razsikave, ki smo jo izvedli v Zdravstvenem domu Dr. Adolfa Drolca Maribor na OE patronažno varstvo. Z anonimno anketo v katero je bilo vključenih 50 patronažnih medicinskih sester, smo želeli ugotoviti ali so le-te bolj ali manj izčrpane kot so bile pred šestnajstimi leti, ali je skrb za njihovo zdravje prisotna in ali želijo spremembe v svojem življenju.
Na podlagi analize anketnega vprašalnika smo ugotovili, da se je stanje na področju krepitve zdravja najbrž res izboljšalo, saj je izčrpanih patronažnih medicinskih sester manj kot je bilo pred leti. Seveda večina patronažnih medicinskih sester želi uvesti spremembe, ki bi vplivale na kakovost njihovega življenja in še vedno se pojavijo nezadovoljstva ter nesoglasja na delovnem mestu. Ugotovili smo tudi, da Balintove skupine trenutno ne obstajajo, bi pa jih želeli ponovno uvesti, vendar vsakič zmanjka finančnih sredstev. Glede krepitve zdravja so patronažnim medicinskih sestram na voljo delavnice in aktivnosti v naravi, katerih pa se le redko udeležujejo.
Patronažna zdravstvena nega je zahtevna, celovita obravnava pacienta in njegove družine. Zahteva psihično in fizično dobro pripravljeno medicinsko sestro, v veliko pomoč pri delu pa ji bodo tudi izkušnje, pa naj gre za lastne ali izkušnje druge patronažne medicinske sestre. V svoji želji pomagati pacientu do kakovostnega življenja pa ne sme pozabiti nase in na svoje zdravje.
Ključne besede: patronažna medicinska sestra, krepitev zdravja, promocija zdravja, patronažna zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 02.10.2012; Ogledov: 1903; Prenosov: 198
Celotno besedilo (1,05 MB) |
45. Zdravstvena nega v zdravi družiniMarina Sraka, 2012, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča. Patronažna zdravstvena nega je ena izmed področij zdravstvene nege in deluje na primarni zdravstveni ravni. Cilj patronažne zdravstvene nege je obravnava družine v okolju kjer živi in pomoč ter vzpodbuda družini pri razvijanju in ohranjanju dobrega funkcionalnega stanja družine, dobrih medsebojnih odnosov in razvijanje pozitivnega odnosa do zdravja, njegove ohranitve in krepitve z upoštevanjem družinskih nazorov, kulturnih stališč in veroizpovedi. Da bi ti cilji bili doseženi, je z gledišča patronažne medicinske sestre potrebno poznati pojem družine in vzpostaviti tak odnos, da bo lahko z njenimi člani strokovno sodelovala. Vloge, ki jih prevzemajo posamezni člani v družini, odločilno vplivajo na oblikovanje samopodob ter so neobhodne za vzdrževanje družinskega ravnotežja, ki je temelj vsake zdrave družine.
Namen. Namen raziskave je bil ugotoviti vpliv patronažne zdravstvene nege v zdravi družini z vidika strokovnega ozaveščanja, poučevanja in promocije zdravja.
Metodologija dela. Uporabili smo kvalitativno metodologijo. Podatke smo zbrali z delno strukturiranim intervjujem z vprašanji odprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 10 družin z nosečnicami. Raziskava je potekala na domovih družin, ki so zajete v Organizacijski enoti Patronažno varstvo Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor na terenskem področju Pobrežje – Tezno.
Rezultati. Ugotovili smo, da je patronažna medicinska sestra s svojim osebnim odnosom in strokovnim pristopom v družinah neprecenljiva pomoč pri ohranjanju in krepitvi zdravja. Hkrati pa družina z obiskom patronažne medicinske sestre izve odgovore na tista specifična vprašanja, ki jih potrebuje za ohranitev in krepitev zdravja slehernega člana.
Ključne besede: patronažno zdravstveno varstvo, patronažna zdravstvena nega, patronažna medicinska sestra, zdrava družina
Objavljeno v DKUM: 08.08.2012; Ogledov: 1971; Prenosov: 327
Celotno besedilo (961,46 KB) |
46. VPLIV KRONIČNE RANE NA KAKOVOST ŽIVLJENJAIrena Podgrajšek, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu so predstavljene rane, ki so neizogiben del našega življenja. Opisani so etiologija in tipi ran, proces in motnje celjenja ter vplivi na celjenje. Pri oskrbi kronične rane ima pomembno vlogo tudi patronažna medicinska sestra, ki pomembno vpliva na izboljšanje kakovosti življenja v zdravstveni negi pacienta z ranami. Celjenje kroničnih ran in spremenjena samopodoba posežeta v dotedanjo kakovost posameznikovega življenja, saj se posameznik le stežka privadi na spremembe v svoji samopodobi. Pogosto je potrebno spremeniti življenjski stil, navade in se prilagoditi, pri tem pa pacient s kronično rano potrebuje čas, pa tudi strpnost in spodbudo okolja.
V empiričnem delu je uporabljena kvantitativna metoda raziskovanja, s pomočjo katere smo ocenjevali vpliv kronične rane na kakovost življenja. V raziskavo je bilo vključenih 30 pacientov s kroničnimi ranami na terenu. Rezultati raziskave so pokazali, da kronična rana vpliva na kakovost življenja. Največji oviri pri vsakdanjih aktivnostih sta bolečina in neprijeten vonj, anketiranci pa so najpogosteje ovirani pri kopanju in umivanju, gibanju, socialnih stikih, rekreaciji in športu. Pri tem potrebujejo pomoč, katero jim nudijo svojci. Pogosto so prisotni občutki razdražljivosti, negotovosti, jeze. Anketiranci menijo, da se najdlje celi golenja razjeda, v povprečju 12 mesecev in več.
Ključne besede: kronične rane, kakovost življenja, zdravstvena nega, zdravljenje, patronažna medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 11.06.2012; Ogledov: 5016; Prenosov: 848
Celotno besedilo (443,13 KB) |
47. PREVENTIVNI OBISKI PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE PRI STAROSTNIKUMarjana Skale, 2012, diplomsko delo Opis: Opis problema: Namen diplomskega dela je predstaviti preventivni obisk patronažne medicinske sestre pri starostniku na njegovem domu. Patronažna medicinska sestra vzpostavi stik s starostnikom, njegovo družino in okoljem, v katerem živi. Ugotavlja potrebe po zdravstveni negi, načrtuje intervencije zdravstvene nege, jih izvaja in vrednoti dosežene cilje.
Metodologija raziskovanja: V raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo dela. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je sestavljen iz vprašanj zaprtega in odprtega tipa. V raziskavo je bilo vključenih sto sedem patronažnih medicinskih sester, ki delujejo na območju Celja, Lenarta, Maribora, Murske Sobote in Šmarja pri Jelšah.
Rezultati raziskave: Rezultati raziskave so pokazali, da so patronažne medicinske sestre predvsem sestre z več leti delovne dobe in posledično v več izkušnjami. Prevladujejo sestre z višjo ali visoko izobrazbo, sledijo pa sestre s srednjo izobrazbo in z več leti delovne dobe. Vse pa zelo dobro poznajo svoje terensko območje. O pomembnosti dveh patronažnih obiskov pri starostniku imajo zelo deljena mnenja. Vsekakor pa se zavedajo problemov starajoče se populacije in težav, ki jih prinaša starost. Anketni vprašalnik je zajel obravnavo starostnika po štirinajstih življenjskih aktivnostih in oceno samooskrbe. Anketirane so izpostavile izredno koristnost preventivnih obiskov, pogosto pa se počutijo nemočne pri reševanju njihovih problemov.
Razprava: Slabih izkušenj iz preventivnih obiskov nimajo pogosto, občasno pa doživljajo zavrnitve zaradi nepoznavanja, splošnega nezaupanja; starostniki menijo, da nimajo težav oziroma zanje ne potrebujejo pomoči. Pri koordinaciji z osebnim zdravnikom dobro sodelujejo, s socialno službo so pa pogosteje nezadovoljne. Zelo pogosto opažajo znake psihičnega in fizičnega nasilja nad starostniki in izpostavljajo težavnost reševanja teh problemov. Dokumentiranje pa predstavlja ključni element vsega njihovega dela. Predlagajo posodobljeno, poenoteno in računalniško dodelano dokumentiranje, izdelano po strokovnih smernicah in po procesni metodi dela.
Sklep: Podatki potrjujejo izpostavljeno problematiko in dokazujejo nujnost izvajanja preventivnih patronažnih obiskov pri starostniku v predpisanem obsegu in na način, ki kakovostno in celostno obravnava starostnika v domačem okolju.
Ključne besede: starostnik, patronažna zdravstvena nega, preventivni patronažni obisk, patronažna medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 18.05.2012; Ogledov: 5295; Prenosov: 948
Celotno besedilo (456,76 KB) |
48. Komunikacija kot element kakovostne zdravstvene nege v patronažni službiIvana Dukarić, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je obravnavana komunikacija patronažnih medicinskih sester in zasebnih patronažnih medicinskih sester s pacientom. Namen raziskave je bil ugotoviti, na kakšne načine patronažne medicinske sestre in zasebne patronažne medicinske sestre komunicirajo s pacienti, ali se zavedajo pomembnosti komunikacije s pacienti in ali so s svojim delom zadovoljne. Pri raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo dela. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika, v katerih so sodelovale patronažne medicinske sestre, zaposlene v Zdravstvenemu domu dr. Adolfa Drolca, ter zasebne patronažne medicinske sestre, zaposlene s koncesijo v javnem zdravstvu na območju Maribora z okolico. Ugotovili smo, da se tako ene kot druge zelo dobro zavedajo pomena kakovostne komunikacije. Pri komunikaciji s pacienti uporabljajo različne načine komuniciranja, prilagajajo se položaju in potrebam pacienta, najpogosteje pa uporabljajo besedno govorno komunikacijo – pogovor. S svojim delom so zadovoljne, nekatere si želijo, da bi za svoje delo bile primerno finančno nagrajene. In prav zaradi zavedanja pomena komunikacije posvečajo komunikaciji enako časa kot negovalnemu delu. Pomembno pri komunikaciji je, da se skušamo vživeti v situacijo drugega, saj človeka tako bolje razumemo, hkrati pa lažje in bolje komuniciramo z njim.
Ključne besede: Komunikacija, patronažna medicinska sestra, patronažna služba.
Objavljeno v DKUM: 09.05.2012; Ogledov: 3032; Prenosov: 398
Celotno besedilo (1,37 MB) |
49. Zdravstvena nega bolnika z multiplo sklerozo v domačem okoljuGabrijela Gomboc, 2012, diplomsko delo Opis: Multipla skleroza je pogosta avtoimunska nevrološka bolezen, za katero je značilna prostorska in časovna razpršenost sprememb v belini osrednjega živčevja. Obolevnost je pogosta med mladimi in pripadniki bele rase, pogosteje pri ženskah kot pri moških. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali bolnik dobro pozna obolenje in dejavnike, ki vplivajo na poslabšanje bolezni, ali je rehabilitacija prilagojena bolniku v domačem okolju in ali bolnik sodeluje v Združenju multiple skleroze Slovenije. V postopku raziskovanja smo uporabili deskriptivni (opisni) pristop z metodo opazovanja in intervjuvanja. Podatke smo pridobili na podlagi vodenega razgovora. Intervju je vseboval 23 vprašanj vezanih na življenjske aktivnosti bolnika, 13 vprašanj, vezanih na obolenje multiple skleroze, 7 vprašanj pa je bilo namenjenih svojcem bolnika. Vprašanja so bila odprtega tipa. Intervju smo izvedli novembra 2011. Raziskava je potrdila, da je bolnik poučen o poteku in zdravljenju bolezni ter o dejavnikih, ki vplivajo na poslabšanje bolezni. Rehabilitacija v domačem okolju je prilagojena bolniku in nanj pozitivno deluje. Bolnik je včlanjen v Združenje multiple skleroze Slovenije in v okviru svojih zmožnosti sodeluje pri aktivnostih tega združenja. Ugotovili smo, da bolezen multipla skleroza zmanjšuje zmožnost samostojnega izvajanja življenjskih aktivnostih in s tem slabša kakovost življenja bolnika ter njegovih svojcev.
Ključne besede: Ključne besede: bolnik, multipla skleroza, študija primera, domače okolje, patronažna medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 22.03.2012; Ogledov: 4636; Prenosov: 699
Celotno besedilo (555,42 KB) |
50. NASILJE NAD MEDICINSKO SESTRO V PATRONAŽNI DEJAVNOSTIMojca Kolar, 2011, diplomsko delo Opis: Nasilje na delovnih mestih zaposlenih v zdravstvu je resen problem. Na to nas opozarjajo tudi različna svetovna združenja, ki so k obvarovanju te problematike začela delovati združeno, z namenom celovitega pristopa k reševanju problematike.
Nasilje nad delavci v zdravstveni negi predstavlja približno četrtino vsega nasilja na delovnem mestu.
Diplomsko delo govori o nasilju na delovnem mestu v zdravstvu. Osredotočili smo se na nasilje v patronažni dejavnosti. V teoretičnem delu smo predstavili nasilje (razvoj, vrste, vzroke, preprečevanje, ukrepe in posledice nasilja, vloga organizacije ter nasilje na delovnem mestu patronažne medicinske sestre). Raziskava ima značilnosti eksplicitne raziskave. V njej je sodelovalo 50 patronažnih medicinskih sester Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca v Mariboru. Da smo raziskavo lahko opravili, smo razvili anketni vprašalnik, ki vsebuje 14 vprašanj zaprtega in odprtega tipa. Namen diplomske naloge je ugotoviti, v kolikšni meri so patronažne medicinske sestre izpostavljene nasilju pri opravljanju svojega dela ter katera vrsta nasilja se najpogosteje pojavlja in kako odreagirajo v takšnih primerih. Izvedeti smo hoteli tudi, kako preprečiti oz. omiliti nasilje na delovnem mestu. Iz rezultatov, ki smo jih dobili, lahko razberemo, da se je večina medicinskih sester že večkrat srečala z nasiljem pri opravljanju svojega dela ter da je najpogostejše verbalno nasilje. S tem diplomskim delom smo prišli do spoznanja, da se nasilje v zdravstvu dogaja zelo pogosto, čeprav se o tem ne govori veliko. Ugotovili smo tudi, da se je večina patronažnih medicinskih sester v primeru, da so bile žrtve nasilja pri opravljanju svojega dela, pogovorilo s sodelavci, ali pa so same rešile problem.
Ključne besede: nasilje, delovno mesto, patronažna medicinska sestra, patronažna zdravstvena nega, posameznik, družina.
Objavljeno v DKUM: 09.12.2011; Ogledov: 2896; Prenosov: 381
Celotno besedilo (1,38 MB) |
