Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Teoretična izhodišča: Revščina je vse večji problem sodobne družbe. Vedno več posameznikov in družin prestopa prag revščine oziroma je le-ta pri njih že globoko zakoreninjena. Še posebej ogrožena je tista populacija ljudi, pri katerih je tako imenovani tihi »zajedavec« spregledan in počasi, a vztrajno načenja človekovo zdravje in pri katerih zaradi pomanjkanja pada kakovost življenja. Pri odkrivanju revščine je patronažna medicinska sestra pomemben člen, saj ima s svojimi obiski na domu prednostno vlogo pravočasnega odkrivanja revščine in socialne izoliranosti. Kompetentnost patronažne medicinske sestre pri reševanju revščine je majhna, vendar je »posredovalka« ali pobudnica pomoči. Posreduje med službami in se zaveda pomembnosti in moči multidisciplinarnega sodelovanja, da se doseže celovitost, ki pomaga reševati problem revščine. Metodologija raziskovanja: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. V raziskavi smo uporabili neeksperimentalno kvantitativno raziskovalno metodo družboslovnega raziskovanja, pri kateri smo iskali odgovore na vprašanja s pomočjo polstrukturiranega intervjuja in strukturnega anonimnega vprašalnika, ki je vseboval 10 zaprtih, 5 polodprtih vprašanj in eno odprto vprašanje. Rezultati: S pomočjo raziskave smo ugotovili, da se z revščino povečuje tveganje za nastanek kroničnih bolezni, oziroma so le-te že nastale. Da bi posledice revščine bile čim manjše, patronažne medicinske sestre delujejo multidisciplinarno. V Upravni enoti Lenart se patronažne medicinske sestre poleg Centra za socialno delo tesno povezujejo še z Rdečim križem, kjer so aktivistke. Raziskava, ki smo jo izvedli na Okrajnem združenju Rdečega križa Lenart, je pokazala, da aktivno delovanju nikakor ne zadostuje potrebam socialno ogroženega prebivalstva v Upravni enoti Lenart. Sklep: Revščina načenja zdravje, zato je pomembno pravočasno odkrivanje in primerno obravnavanje. Zaradi prikritih primerov revščine in pogoste pridružitve socialne izključenosti le-ta predstavlja vse večjo problematiko. K uspešnosti reševanja revščine patronažna medicinska sestra pripomore z individualnim in celostnim pristopom k družini ter posredniško sodeluje z organizacijami, ki so usposobljene za pomoč ljudem v stiski.
Ključne besede: patronažna zdravstvena nega, revščina, zdravje, socialna izključenost, patronažna medicinska sestra, Rdeči križ
Objavljeno v DKUM: 21.03.2016; Ogledov: 2247; Prenosov: 385
Celotno besedilo (1,09 MB)

Opis: Teoretična izhodišča. Vsak izmed nas si želi biti in ostati zdrav, saj je zdravje človekova največja vrednota. Prav tako si to želimo za vse svoje najbližje. Premalokrat pa ljudje pomislimo kaj lahko storimo sami, da bi svoje zdravje okrepili in preprečili obolevanje. Patronažne medicinske sestre izvajajo zdravstveno vzgojo in tako osveščajo o pomenu zdravja zdrave in bolne ljudi, vse od rojstva do smrti. Metodologija raziskovanja. V teoretičnem delu diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo in metodo preučevanja literature in virov. Zbrane podatke smo pregledali in preučili ter jih zapisali v programu Microsoft Word. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja. Kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik. V raziskavo smo vključili 50 patronažnih medicinskih sester. Rezultati. Ugotovili smo, da se patronažne medicinske sestre zavedajo pomembnosti preventivnega dela in da je preventiva pri njihovem delu zelo razširjena. Menijo, da bi z večjo prosvetljenostjo ljudi o skrbi za zdravje, lahko ogroženost za bolezni še zmanjšali. Sklep. Patronažne medicinske sestre se vsakodnevno srečujejo z ljudmi, ki potrebujejo pomoč na domu. Poleg kurativnega dela pri posamezniku, družini in skupnosti si prizadevajo dosegati in večati pozitivno zdravje ter zmanjšati obolevanje.
Ključne besede: javno zdravje, patronažno varstvo, patronažna medicinska sestra, preventivno delo.
Objavljeno v DKUM: 23.12.2015; Ogledov: 2070; Prenosov: 459
Celotno besedilo (698,92 KB)

Opis: Teoretična izhodišča: Bistvo paliativne oskrbe je izvajanje sistematične celostne pomoči kronično ali neozdravljivo bolnim in umirajočim pacientom s ciljem boljše kakovosti življenja pacienta in njegovih bližnjih. Namen magistrskega dela je predstaviti vlogo patronažne službe pri paliativni oskrbi in z raziskavo ugotoviti, ali se paliativna oskrba izvaja skladno s sprejetim Državnim programom paliativne oskrbe, ter podati predloge za njen nadaljnji razvoj iz vidika organizacije in koordinacije. Metodologija raziskovanja: Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Kot instrument raziskovanja smo uporabili anketni vprašalnik, sestavljen je bil iz vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 58 zaposlenih v Organizacijski enoti Patronažno varstvo enega izmed večjih zdravstvenih domov v Sloveniji. Pridobljene podatke smo analizirali s pomočjo programov MS Excel 2013 in IBM SPSS Statistics 20.0. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da se paliativna oskrba še ne izvaja skladno s smernicami in standardi zastavljenimi v Državnem programu paliativne oskrbe. Ugotovljeno je bilo, da predvidena enotna dokumentacija celostne obravnave paliativnih pacientov in tim specialistične paliativne oskrbe v zdravstvenem domu, kjer smo opravljali raziskavo, ne obstajata. Dodatno je bilo ugotovljeno, da se patronažne medicinske sestre pri svojem delu srečujejo s problemi glede koordiniranja paliativne oskrbe in da so se pripravljene dodatno izobraževati glede organizacijskih in komunikacijskih veščin, katere potrebujejo za kakovostno izvajanje in koordiniranje paliativne oskrbe. Sklep: Državni program paliativne oskrbe je primerljiv z nacionalnimi načrti drugih držav Evropske unije in je dobro zastavljen, žal pa v Sloveniji ni v celoti prenesen v prakso. Pri obravnavi paliativnih pacientov pogosto prihaja do situacij, ko patronažne medicinske sestre iščejo edinstvene rešitve za kakovostno obravnavo paliativnih pacientov. Za celovito obravnavo paliativnih pacientov bi bilo smiselno oblikovati enoten model na nivoju države, ki bi moral vključevati uporabne, poenotene standarde in klinične poti.
Ključne besede: paliativna oskrba, patronažna medicinska sestra, pacient, Državni program paliativne oskrbe, koordinacija, organizacija
Objavljeno v DKUM: 22.10.2015; Ogledov: 2048; Prenosov: 387
Celotno besedilo (773,29 KB)

Opis: Patronažno varstvo zajema izredno pestro simptomatiko in problematiko. Potrebe po patronažni zdravstveni negi se po napovedih še povečujejo. Trendi sodobne družbe usmerjajo oskrbo posameznika tako, da ostane v domačem okolju čim dlje aktiven, zdrav in sposoben samooskrbe. Več vrst nasilja, promet in vremenske razmere, pravočasnost informacij ter neprimerno delovno okolje so dejavniki tveganja, ki smo jih v naši magistrski nalogi izpostavili in se v raziskavi tudi izkažejo za obremenjujoče. Patronažne medicinske sestre največkrat doživijo verbalno nasilje (93 %), sledi nasilje, povzročeno s strani hišnih ljubljenčkov, ter nato fizično nasilje. Več kot polovica sodelujočih je vsaj enkrat doživela nasilje tudi izven doma pacienta, na parkirišču ali dvorišču posameznika. Kljub temu pa nasilje ni izpostavljeno kot najbolj pereč problem, kar nas napeljuje k sklepu, da ga ne prepoznamo ali pa ga sprejemamo kot del naše družbe in službe. Mnogo bolj je izpostavljena problematika uporabe lastnega vozila za delo na terenu, neprepoznavnost, neprimerna obleka in obutev ter neprilagojeno okolje za izvajanje zdravstveno negovalnih intervencij. Moteči dejavniki so tudi slab pretok informacij ter slabo medpoklicno in tudi timsko sodelovanje. Na vsakem delovnem mestu obstajajo določeni dejavniki tveganja, ki jih ni moč odpraviti v celoti. Z izboljšanjem pretoka informacij, enotnim informacijskim sistemom in večjo prepoznavnostjo patronažnih medicinskih sester bi se nekaterim lahko izognili. Same lahko pridobivajo dodatna znanja, se izobražujejo in nabirajo izkušnje. Urejeno zasebno življenje in skrb za lastno zdravje ter dobro psihofizično kondicijo ravno tako pripomore k boljšemu počutju in morda k boljšim reakcijam na jeznega/nasilnega pacienta. Vendar na določene situacije in dogodke nimamo vpliva. Posameznik namreč še vedno ostaja edinstven, kot tak pa tudi izredno zanimiv in hkrati nepredvidljiv.
Ključne besede: patronažna medicinska sestra, nasilje, varnost pri delu, informacije, tveganje za okužbe.
Objavljeno v DKUM: 24.09.2015; Ogledov: 2991; Prenosov: 565
Celotno besedilo (2,14 MB)

Opis: Demenca je bolezensko stanje, ki povzroči odklone v kognitivnih funkcijah (izguba spomina, ponavljanje istih vprašanj, upad intelektualnih sposobnost itd.). Bolezen ni ozdravljiva, obstajajo pa zdravila, s katerimi odložimo napredovanje bolezni. Vzrok za pojav demence ni znan. Bolezen lahko prizadene vsakega, osnovni pogoj za uspešno zdravljenje je pravilno postavljena diagnoza. Prvi in najpogostejši simptom bolezni je izguba spomina, sledijo mu motnje pozornosti, ko pacient ne zmore več sodelovati v pogovorih. Pogosto se pogosto vrača v preteklost in obuja stare spomine, z napredovanjem bolezni pa vedno redkeje prepozna sedanje družinske člane, prijatelje in okolico, saj živi v preteklosti in skuša predelati nedokončane čustvene zastoje. V diplomskem delu smo želeli ugotoviti ali so svojci seznanjeni z ustreznimi oblikami pomoči in katere so najpogostejše fizične in psihične spremembe pri svojcih, ki skrbijo za pacienta z demenco. Rezultati raziskave so pokazali, da so svojci razmeroma dobro seznanjeni z oblikami pomoči, vendar vseh ne poznajo. Svojci so ob skrbi za pacienta kot spremembe pri sebi največkrat navedli izčrpanost, občutke nemoči in krivde ter utrujenost in motnje spanja. Največkrat skrb za pacienta z demenco prevzamejo odrasli otroci ali zakonec. Skrb za pacienta od svojcev zahteva veliko odgovornosti, energije, razumevanja in empatije, tako zahtevnih nalog pa ne zmorejo vsi, zato se lahko pojavijo različni problemi (preobremenjenost, zdravstvene težave, finančne težave itd.).
Ključne besede: Starostniki, demenca, motnje spomina, patronažna medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 12.06.2015; Ogledov: 1505; Prenosov: 292
Celotno besedilo (837,61 KB)