11. PATRONAŽNA ZDRAVSTVENA NEGA TEŽJE TELESNO PRIZADETEGA POSAMEZNIKAKatja Petek, 2016, diplomsko delo Opis: Težje prizadeti posamezniki imajo ohranjeno zavest in mentalne funkcije, vendar so omejeni pri opravljanju vsakodnevnih življenjskih aktivnosti. Pri tem potrebujejo veliko mero psihične podpore. Pacienti, ki so trajno poškodovani in priklenjeni na invalidski voziček, imajo na domu možnost obiska patronažne medicinske sestre, katere naloga je, da nudi kakovostno zdravstveno nego. Patronažna medicinska sestra se aktivno ukvarja s problematiko posameznika in družine. Obravnava ju celostno. Medicinska sestra s promocijo zdravja spodbuja, da pacient in njegova družina aktivno skrbijo za svoje zdravje.
Ključne besede: patronažna zdravstvena nega, medicinska sestra, komunikacija, invalid, paraplegik.
Objavljeno v DKUM: 10.01.2017; Ogledov: 2282; Prenosov: 212
 Celotno besedilo (1,05 MB) |
12. ODNOS STAROSTNIKOV DO PALIATIVNE OSKRBE IN PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTREPolona Maučec, 2016, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča. V zdravstveni negi sta komunikacija in dober odnos med patronažno medicinsko sestro in starostnikom, ki je kronično bolan, pomemben dejavnik. Vse več pacientov z napredovalimi kroničnimi boleznimi si želi ostati v domači oskrbi. Tako ima patronažna medicinska sestra pomembno vlogo pri kakovostni zdravstveni obravnavi starostnika.
Metodologija raziskovanja. V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. Kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik. Raziskovalni vzorec je zajemal trideset starostnikov, starih med 65 in 92 let. Podatke smo zbrali ob kurativnih obiskih patronažnih medicinskih sester; uporabili smo strukturirani vprašalnik, ki je vseboval 17 vprašanj.
Rezultati. Rezultati raziskave kažejo, da so starostniki v odnosu s patronažno medicinsko sestro zadovoljni. Pokažejo nam, da so v zdravstveni negi starostnika na domu pomembni komunikacija, informacije v zvezi z zdravljenjem in kakovosten odnosov patronažnih medicinskih sester. Bolezen vpliva na kakovost življenja starostnika, vendar ne glede na bolezen starostniki nočejo govoriti o staranju in smrti.
Sklep. Odnos starostnikov do patronažne medicinske sestre je pozitiven in kakovosten. Starostniki na domu, ki so potrebni pomoči, se še kako razveselijo patronažne medicinske sestre, saj jim ta nudi pogovor in pomoč pri lajšanju bolezni. Paliativna oskrba je del zdravstvenega sistema, zato je vloga patronažne medicinske sestre pri osveščanju kronično bolnih starostnikov o paliativni oskrbi še kako pomembna.
Ključne besede: starostnik, kakovost odnosov, patronažna medicinska sestra, paliativna oskrba
Objavljeno v DKUM: 11.11.2016; Ogledov: 2217; Prenosov: 422
Celotno besedilo (626,56 KB) |
13. Vloga patronažne medicinske sestre pri ugotavljanju in reševanju revščine na KozjanskemDarja Korošec, 2016, diplomsko delo Opis: Revščina je kljub sodobnim pristopom družbe aktualen problem. Ljudje se spopadajo z njo povsod, še posebej pa so izpostavljena območja, ki so oddaljena od mest, saj je na podeželju industrija manj razvita, posledično pa imajo prebivalci manj možnosti za zaposlitev. Revščina ima mnogo negativnih vplivov, med drugim tudi na zdravje. Iz tega vidika je pomembno patronažno varstvo, ki s svojimi zaposlenimi pomaga pri odkrivanju revščine, mnogokrat pa se z zdravstveno-vzgojnim delom, vključevanjem inštitucij za pomoč socialno ogroženim družinam in s samo oporo posameznikom in družinam lahko pomaga k zmanjševanju tega družbenega problema. Namen diplomskega dela je bilo ugotoviti, ali patronažne medicinske sestre pri svojem delu zaznajo pojav revščine in kako ob tem ravnajo.
Ključne besede: revščina, patronažno varstvo, patronažna medicinska sestra, zdravje, socialno ogrožene družine
Objavljeno v DKUM: 08.11.2016; Ogledov: 1415; Prenosov: 182
Celotno besedilo (759,46 KB) |
14. KAKOVOST ŽIVLJENJA PACIENTA Z LUMBOISHIALGIJOUrška Gruškovnjak, 2016, diplomsko delo Opis: Kakovost življenja povezana z lumboishialgijo, pomeni spremembo v kakovosti oziroma zmanjšanje kakovosti življenja posameznika. Stopnja spremembe ali zmanjšanosti pa je odvisna kako se posameznik spopade z bolečino, ki vpliva na njegovo gibanje. V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljena kakovost življenja, kot pomemben element, ki ne zadovoljuje le materialnih potreb in sredstev, ampak tudi zdravje, znanje, zaposlitev, srečo, svobodo, varnost in pripadnost. Opisali smo kako lahko merimo in ocenjujemo kakovost življenja. Predstavili smo tudi simptome nastanka lumboishialgije, ter opisali akutno in kronično lumboishialgijo. Predstavili smo še aktivnosti patronažne zdravstvene nege pri obravnavi pacienta z lumboishialgijo, kjer je patronažna medicinska sestra steber, ki povezuje obolelega z lumboishialgijo z njegovimi svojci in okolico. Opisali smo metode lajšanja bolečine in vlogo svojcev.
V raziskovalnem delu smo izvedli intervju po deskriptivni metodi kvalitativnega raziskovanja. Za inštrument raziskovanja smo uporabili študijo primera, kjer so bila že v naprej pripravljena vprašanja odprtega tipa. Poudarek je temeljil na pacientkinem doživljanju bolečine, njeni vsakodnevni telesni aktivnosti in kako pacientka sama ocenjuje kakovost življenja. V študijo primera je bila vključena pacientka, katera ima prisotne bolečine v križu, ki se širijo v desno stran zadnjice, vse do stopala. Težave pri pacientki so se začele sedem let po zadnjem carskem rezu.
Ugotovili smo, da prisotnost bolečine v ledvenem delu hrbtenice ovira tako prizadetega, kakor tudi njegovo družino s katero živi. Pacient potrebuje veliko vzpodbude in strokovne pomoči za premagovanje ovir, da se bolečina ne bi več pojavila.
Na podlagi študije primera ugotavljamo, da ima pacient z lumboishialgijo zmanjšano kakovost življenja, kar se pozna v njegovem socialnem življenju, vsakodnevnih aktivnostih, spanju in razpoloženju. Pomembno je, da se ljudje zavedamo, da moramo skrbeti za svoja gibala že od otroštva, predvsem pa za hrbtenico, ki je steber človekovega telesa.
Ključne besede: lumboishialgija, kakovost življenja, bolečina, medicinska sestra, pacient, patronažna zdravstvena nega, zdravstveno-vzgojno delo.
Objavljeno v DKUM: 14.10.2016; Ogledov: 2409; Prenosov: 183
Celotno besedilo (903,23 KB) |
15. POMEN SAMOPREGLEDOVANJA DOJK V PATRONAŽNEM VARSTVUMateja Terbuc, 2016, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Zdravje je človekova temeljna vrednota in samopregledovanje dojk je ena izmed pomembnih aktivnosti za lastno zdravje. To je postopek pri katerem ženska spoznava svoje dojke. Prav bi bilo, da bi se te tehnike naučile že v mladosti in jo mesečno vpletle v svoje življenjske aktivnosti. Pri promoviranju samopregledovanja dojk imamo veliko vlogo prav medicinske sestre. Pomembno je, da pri osveščanju žensk upoštevamo njihovo zdravstveno prosvetljenost. Patronažna medicinska sestra se srečuje z ženskami v različnih življenjskih obdobjih. Prizadeva si, da bi žensko populacijo čim bolje seznanila z ukrepi za varovanje zdravja, kamor spada tudi samopregledovanje dojk. Namen diplomskega dela je predstaviti pomen in vlogo patronažne medicinske sestre pri tej aktivnosti.
Metodologija raziskovanja: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Kot raziskovalni inštrument je bil uporabljen anonimni anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 50 patronažnih medicinskih sester, ki se pri svojem delu srečuje z različno žensko populacijo.
Rezultati: Podatki, ki smo jih dobili z opravljeno raziskavo, so pokazali, da imajo patronažne medicinske sestre dovolj znanja za prepoznavanje bolezenskih sprememb na dojkah. Tehnika samopregledovanja dojk je pogosto omenjena pri zdravstveno-vzgojnem delu z žensko populacijo, vendar ugotavljajo,da bi z več informacijskega materiala povečale zanimanje tudi za demonstracijo postopka. Prosvetljenost žensk bi se dalo izboljšati s tovrstnimi predavanji v lokalnih skupnostih, kjer patronažne medicinske sestre delujejo. Poznavanje presejalnega programa DORA pri patronažnih medicinskih sestrah omogoča boljšo raven preventivne dejavnosti pri delu z žensko populacijo.
Sklep: Patronažne medicinske sestre, kakor drugi zdravstveni delavci, imajo pomembno vlogo pri promoviranju samopregledovanja dojk v skrbi za zdravje žensk. Z pravim oz. še boljšim pristopom (z več informacijskega materiala, poznavanjem mobilnih aplikacij) bo motivacija in osveščenost žensk večja.
Ključne besede: patronažna medicinska sestra, patronažna zdravstvena nega, promocija zdravja, zdravstvena vzgoja, spremembe na dojki, tehnika samopregledovanja dojk
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 1326; Prenosov: 134
Celotno besedilo (1,13 MB) |
16. PATRONAŽNA MEDICINSKA SESTRA IN MLADOSTNICA V POPORODNEM OBDOBJUMojca Najdič, 2016, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Mladostniško obdobje je obdobje tveganja in priložnosti. Mladi danes dosti prej biološko dozorijo in se pogosteje ter zgodaj spuščajo v nezaščitene spolne odnose. Velik del nosečnosti v mladostniškem obdobju je največkrat nenačrtovan in nezaželen ter tako postavi mladostnico pred težko odločitev o njenem izidu. Biti noseča, roditi otroka in postati mama, odločiti se za materinstvo – so delci izjemno vznemirljivega življenjskega cikla. Patronažna medicinska sestra je tista, ki obišče otročnico in novorojenca v prvih 24 urah po odpustu iz porodnišnice in oceni potrebe po zdravstveni vzgoji ter zdravstveni negi.
Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvalitativni deskriptivni metodi, izvedli smo študijo primera. Uporabili smo tehniko intervjuja, ki je vseboval vprašanja odprtega tipa, ki se nanašajo na temo diplomskega dela in so bila oblikovana v ta namen. V raziskavi je sodelovala mladostnica, stara 18 let v poporodnem obdobju. V raziskavi smo upoštevali vsa načela Kodeksa etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije.
Rezultati: Mladostnica je imela svoj prvi spolni odnos pri 15 letih. Po dobrem letu nezaščitenih spolnih odnosih je zanosila in pri 17 letih rodila. Materinstvo ji kljub nenačrtovani nosečnosti ni predstavljalo večjih ovir, saj je imela veliko podpore s strani staršev in tašče. V zelo veliko pomoč ji je bila tudi patronažna medicinska sestra, ki je z njo vzpostavila spoštljiv, zaupen odnos in ji pomagala z zdravstveno-vzgojnimi nasveti.
Sklep: Rojstvo otroka za mladostnico predstavlja veliko spremembo v življenju, ko iz brezbrižnega najstništva preklopi na odgovorno odraslo življenje. Ugotovili smo, da se mladostnica med nosečnostjo in v poporodnem obdobju ni srečala z neugodnimi zapleti starševstva v mladostniškem obdobju (nedokončana izobrazba, socialno-ekonomsko pomanjkanje, nestabilne partnerske zveze in osebno dozorevanje). Poporodne duševne stiske so resna stanja, zato je zelo pomembna preventiva, zgodnje odkrivanje in zdravljenje duševnih stisk že v času nosečnosti in kasneje v poporodnem obdobju. Iz raziskave, ki smo jo naredili, je razvidno, da je izrednega pomena tudi, da je patronažna medicinska sestra zaznala potrebe mladostnice in ji znala prisluhniti, svetovati ter pomagati.
Ključne besede: adolescenca, materinstvo, poporodno obdobje, poporodna depresija, patronažna medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 1766; Prenosov: 188
Celotno besedilo (815,78 KB) |
17. TERAPEVTSKI ODNOS MED PATRONAŽNO MEDICINSKO SESTRO IN PACIENTOMJelka Žerdoner Marinšek, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo opredelili patronažno zdravstveno nego kot obliko zdravstvenega varstva in komunikacijo kot sestavni del zdravstvene nege. Opisali smo verbalno in neverbalno komunikacijo, terapevtsko ter podporno komunikacijo. Želeli smo poudariti pomen terapevtske komunikacije med patronažno medicinsko sestro in pacientom. Uporabili smo neeksperimentalno kvantitativno metodo dela. V raziskavi smo uporabili vprašalnik z 20 vprašanji na temo terapevtske komunikacije. Nanj je odgovarjalo naključnih 40 bolnikov, ki so bili s strani patronažne medicinske sestre obiskovani vsaj eno leto. Ugotovili smo, da je za paciente odnos s patronažno medicinsko sestro zelo pomemben. Patronažna medicinska sestra je pomemben zdravstveni delavec v verigi njihovega zdravljenja, še posebej zato, ker prihaja na njihov dom. Visok odstotek vprašanih pacientov patronažni medicinski sestri zaupa. Anketirancem je pomembno, da patronažna medicinska sestra pristopa do njih s terapevtsko komunikacijo. To omogoča vzdušje, v katerem se lahko odvija medsebojni odnos med patronažno medicinsko sestro in bolnikom. V tem odnosu patronažna medicinska sestra ustvari pogoje za izvajanje patronažne zdravstvene nege in promocije zdravja.
Ključne besede: patronažna medicinska sestra, patronažna zdravstvena nega, terapevtsko komuniciranje, terapevtski odnos, zdravje, bolnik
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 1873; Prenosov: 238
Celotno besedilo (868,88 KB) |
18. PSIHOLOŠKI VPLIV PALIATIVNE NEGE NA PATRONAŽNO MEDICINSKO SESTROJudita Krumpak, 2016, diplomsko delo Opis: V sodobni družbi naraščajo kronična obolenja, življenjska doba se podaljšuje in temu posledično so tudi potrebe po paliativni oskrbi vse večje. Torej so potrebe po celostni pomoči pacientom vseh starosti z napredovalo neozdravljivo boleznijo pa tudi njihovim bližnjim – svojcem vedno večje. Ker pa paliativno oskrbo in paliativno zdravstveno nego izvajamo tudi patronažne medicinske sestre, smo v teoretičnem delu diplomskega dela opisali paliativno oskrbo, paliativno zdravstveno nego in patronažno varstvo v paliativi. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika skušali ugotoviti psihološki vpliv paliativne nege na patronažno medicinsko sestro. Rezultati naše raziskave so potrdili, da patronažne medicinske sestre pri svojem delu doživljajo/-mo stisko in da bi moralo vodstvo zdravstvenih domov bolj poskrbeti za duševno zdravje svojih zaposlenih.
Ključne besede: paliativna nega in oskrba, patronažna medicinska sestra, psihološki vpliv
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 1367; Prenosov: 148
Celotno besedilo (668,70 KB) |
19. NOSEČNOST IN REVŠČINADamjana Puklavec, 2016, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Pomen besede revščina razumemo vsi in obstaja po vsem/celem svetu, prav tako se pojavlja za vrati slovenskih družin. Nosečnost je naraven pojav in pod besedo nosečnost si predstavljamo žensko, ki bi se morala devet mesecev posvečati zdravemu načinu življenja in se veseliti prihajajočega rojstva otroka, vendar imamo veliko nosečnic, katere so zaradi stiske in revščine primorane razmišljati o tem, kako bodo finančno sposobne skrbeti za svojo družino in otroka. V diplomski nalogi »Nosečnost in revščina« smo najprej opisali revščino in vpliv revščine na nosečnost, prav tako smo z uporabo individualno vodenega intervjuja z nosečnico po funkcionalnih vzorcih zdravega obnašanja Majory Gordon ugotovili, kakšno je duševno, telesno in socialno stanje nosečnice ter zdravstveno vzgojno delovanje patronažne medicinske sestre pri nosečnici. Diplomirana medicinska sestra v patronažnem varstvu je na področju zdravstvene nege nosečnice, otročnice in novorojenčka samostojna ter zagotavlja kontinuirano zdravstveno nego. Naloga diplomirane medicinske sestre je, da deluje zdravstveno vzgojno in vzpodbuja zdrav življenjski slog nosečnice ter celotne družine.
Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na deskriptivni (opisni) metodi dela in kvalitativni metodologiji, izvedli smo individualno voden intervju z nosečnico, katero je revščina neposredno prizadela. Po enajstih funkcionalnih vzorcih zdravega obnašanja Majory Gordon smo nosečnici postavili štiriinšestdeset vprašanj.
Rezultati: Iz rezultatov smo ugotovili, da ima preventivni patronažni obisk pri nosečnici zelo pomembno vlogo ravno pri vzpostavitvi odnosa med nosečnico in družino ter patronažno medicinsko sestro. Revščina na nosečnico, s katero smo izvedli individualno voden intervju, po funkcionalnih vzorcih zdravega obnašanja Majory Gordon ne vpliva v tolikšni meri, da bi škodovala duševnemu, telesnemu ali socialnemu stanju nosečnice. Nosečnica ostaja pozitivna glede prihodnosti sebe in svoje družine. Tako nosečnica kot njen partner vesta, da morata zraven stvari, ki jih bosta rabila za otroka, odmisliti željo po idealnih stvareh in se osredotočiti na funkcionalnost.
Sklep: Rezultati raziskave kažejo, kako pomembno vlogo ima socialni suport družine in ostalih bližnjih pri nosečnici, saj ravno zaradi podpore družine ostaja zelo optimistična glede prihodnosti. V patronažni zdravstveni negi je zelo pomembno, da zraven nosečnice obravnavamo tudi družino s katero živi, saj smo tako dobili širši pogled na celotno dogajanje v družini in ugotovili, kako pomembno vlogo ima družina v patronažni zdravstveni negi. Temelj zdravstvene nege v patronažnem varstvu je dobra komunikacija, ki poteka v razgovoru med nosečnico in patronažno medicinsko sestro. Revščina je problem, o katerem noseča žena težko govori. Veselje, ki ga ženska čuti ob pričakovanju rojstva otroka, je čustvo, ki je trenutno zelo močno in dominira ostalim. V obdobju otročnice in novorojenca pa se bodo pojavili že prvi problemi v negi in prehranjevanju (v primeru, če otrok ne bo dojen, potrebe po prehranskih dodatkih, plenicah in oblačilih). Takrat bo patronažna medicinska sestra uporabila vsa sredstva v družini in okolici, da bo otrok dobro napredoval, kljub revščini v družini.
Ključne besede: patronažna medicinska sestra, nosečnica, revščina, patronažno varstvo, zdravstvena nega.
Objavljeno v DKUM: 03.10.2016; Ogledov: 1784; Prenosov: 299
Celotno besedilo (1,10 MB) |
20. OBRAVNAVA KRONIČNE RANE NA DOMUMateja Prislan, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili oskrbo kronične rane na domu, vlogo patronažne medicinske sestre in uporabo sodobnih oblog pri zdravstveni negi kronične rane. Cilj diplomskega dela je opisati kronično rano in, kako se patronažna medicinska sestra vključuje v zdravstveno nego kronične rane. V empiričnem delu smo predstavili študijo primera pacientke s kronično rano na domu. Pacientko smo obravnavali po modelu Virginie Henderson. Uporabljena je bila tehnika intervjuja, z vprašanji odprtega tipa, ki so se nanašala na ugotavljanje anamneze in ugotavljanje potreb po zdravstveni negi. Pregledana je bila tudi medicinska in negovalna dokumentacija pacientke. Ugotovili smo, da je kronična rana ovira za življenje pacientke, vendar je bila pri obravnavani pacientki, večja ovira slaba pomičnost pacientke. Glede na analizo podatkov smo pri pacientki postavili naslednje prioritetne negovalne diagnoze: zmanjšana zmožnost za samostojno osebno higieno, nevarnost padcev, nevarnost infekcije in inkontinenca pacientke. Ugotovili smo, da ima patronažna medicinska sestra zelo pomembno vlogo pri bolnikih, ki zaradi različnih vzrokov postanejo slabše mobilni.
Ključne besede: kronična rana, sodobne obloge, patronažna medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 12.09.2016; Ogledov: 3506; Prenosov: 724
Celotno besedilo (479,16 KB) |
