| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 74
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
HIŠNI OBISK PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE OB ROJSTVU OTROKA
Irena Emeršič, 2009, diplomsko delo

Opis: IZVLEČEK Diplomska naloga predstavlja raziskavo o zadovoljstvu in nezadovoljstvu mater s hišnimi obiski patronažne medicinske sestre ob rojstvu otroka, izvedeno leta 2008/09, v katero je bilo zajetih 30 otročnic, katerih novorojenci so stari do 28 dni. Cilji raziskave so bili: Ugotoviti dejavnike, ki vplivajo na počutje (subjektivno počutje) matere ob hišnih obiskih. Ugotoviti, kako matere sprejemajo obremenitve in neizkušenost v zvezi z oskrbo novorojenca. Ugotoviti kako v Sloveniji poskrbi patronažna služba za matere ob rojstvu otroka. Rezultati raziskave so pokazali, da so anketirane otročnice povprečno stare 29 let, z dvema otrokoma, zadovoljne z obiski patronažne medicinske sestre. Da so empatija in vključevanje družine, predvsem očeta pomembni dejavniki, ki vplivajo na počutje in zadovoljstvo matere. Matere dobro prenašajo obremenitve in neizkušenost pri oskrbi novorojenca. Patronažna služba pa v Sloveniji dobro poskrbi za matere ob rojstvu otroka. Med zastavljenimi hipotezami sta dve potrjeni: Da matere potrebujejo več obiskov in s tem več pozornosti medicinske sestre. Da so matere zadovoljne z delom patronažne medicinske sestre. Hipoteza, da si matere želijo, da bi otroke in njih oskrbela babica pa je ovržena, saj so rezultati raziskave pokazali, da si kar 80% izprašanih otročnic želi na hišnem obisku patronažno medicinsko sestro. Nosečnost, porod in poporodno obdobje ni bolezen, temveč fiziološki procesi, vendar kljub temu prinaša določeno tveganje za zdravje in življenje matere in otroka. Zavedati se moramo, da se je potrebno zelo posvetiti zdravju žensk v obdobju, ko so najbolj ranljive, v času, ko rojevajo nova življenja.
Ključne besede: DESKRIPTORJI: otročnica, novorojenec, družina, patronažno varstvo, patronažna medicinska sestra, javno zdravstvo
Objavljeno: 27.05.2009; Ogledov: 4012; Prenosov: 1220
.pdf Celotno besedilo (904,65 KB)

2.
PATRONAŽNA ZDRAVSTVENA NEGA IN KOMUNIKACIJA
Patricija Lupša, 2009, diplomsko delo

Opis: Komunikacija je eno izmed področij človekovega vedenja in zato tudi bistveni element nudenja zdravstvene oskrbe. Z vidika nudenja zdravstvene nege komuniciramo, da negujemo, skrbimo, dajemo informacije, pomirjamo paciente, svojce, tolažimo, da zmanjšamo strah in stres, da vprašujemo in odgovarjamo na vprašanja. Diplomsko delo obravnava komunikacijo z vidika patronažne medicinske sestre. Predstavljena so teoretična izhodišča in elementi komunikacije z vidika različnih profesionalnih vlog patronažne medicinske sestre v odnosu do razumevanja same sebe, pacienta, svojcev in sodelavcev. Poudarek smo dali tudi na vzpostavitvi terapevtskega odnosa. Pogovor med medicinsko sestro in pacientom ne sme biti monolog ampak dialog. Metoda: Raziskava, je potekala med patronažnimi medicinskimi sestrami iz Zdravstvenega doma Dr. Adolfa Drolca Maribor. Podatke smo pridobili z delno strukturiranimi vprašalniki.V raziskavo je bilo vključenih 50 naključno izbranih patronažnih medicinskih sester. Uporabili smo neekspirimentalno-kvantitativno metodo raziskovanja. Rezultati so prikazani v obliki tabel in grafov. Rezultati: Rezultati ankete so pokazali, da se večina patronažnih medicinskih sester zaveda pomembnosti pravilne komunikacije s sodelavci in pacienti. Večina jih meni, da znajo dobro in pravilno komunicirati, v procesu komuniciranja s pacienti pa so pozorne tako na verbalno kot na neverbalno komunikacijo, zavedajo se, da mimika, gibi, geste in dejanja lahko povedo več, kot pa beseda. Vzpodbudni so rezultati raziskave, da zelo redko prihaja do konfliktov med patronažno medicinsko sestro in pacienti. Za glavni vzrok nastanka konflikta pa so navedle neupoštevanje navodil in nasvetov. Prav tako pa patronažne medicinske sestre poznajo izraz terapevtska komunikacija in se trudijo, da na takšen način komunicirajo s pacienti. Zanimivo pa je, da se zelo malo zanimajo za strokovno literaturo s področja komunikacije v zdravstveni negi. Zaključek: Na podlagi analize anketnega vprašalnika smo zaključili, da se večina patronažnih medicinskih sester zaveda pomembnosti pravilne in dobre komunikacije ter ohranjanja pozitivnih medosebnih odnosov.
Ključne besede: komunikacija, patronažna zdravstvena nega, patronažna medicinska sestra, pacient, terapevtska komunikacija
Objavljeno: 02.06.2009; Ogledov: 4948; Prenosov: 1177
.pdf Celotno besedilo (416,71 KB)

3.
Zdravstvena nega pri zlorabi psihoaktivnih substanc s poudarkom na alkoholu
Jasmina Oštir, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je predstaviti življenje in boj žene, ki je bila odvisna od alkohola. Njene padce in vzpone, ki jih je imela in še trajajo. Opisali smo vzroke in posledice alkohola, ki se nanašajo tudi na pacientko. Opisali smo življenje pacientke od začetka odvisnosti do sedaj, ko gospa abstinira. Omenjen problem smo prikazali s pomočjo uporabe konceptualnega modela V. Henderson in obravnavo pacientke po 14-tih življenjskih aktivnostih. Na podlagi ugotovljenih negovalnih problemov smo oblikovali individualni načrt zdravstvene nege. Opredelili smo negovalne diagnoze, cilje, aktivnosti zdravstvene nege in ovrednotili načrt zdravstvene nege. Zaradi posledic, ki jih prinaša alkoholna odvisnost, trpi ogromno družinskih članov zasvojencev, predvsem otrok, ki so zaradi negativnega kroga zasvojenosti, nesrečni novi kandidati za to usodno bolezen. Problem vidimo v odnosu države do problema in same družbe. Ker smo narod z največ zasvojenimi z alkoholom v Evropi, smo velikokrat doživeli v naši družbi samo hvalo na ta pojav, kar veliko pove o reševanju tega problema. Če izpostavimo Dolenjsko, ki je po statistiki v ospredju v Slovenji, se velikokrat srečamo iz oči v oči z uničevalnimi učinki alkohola. Vendar verjamemo v moč posameznika, ki so nam lahko v vzgled s svojo močjo in vztrajnostjo v zgled. Lahko rečemo, da je tudi moj osebni boj in cilj, da bom v bodoče lahko pomagala ljudem, ki imajo probleme z alkoholom. »Nisem vedel, nisem si priznal, da potrebujem pomoč, da sem zasvojen, da sem bolan,« so pogoste besede človeka odvisnega od alkohola. »Poslušaj in sliši, ker je alkohol drugi obraz človeka.« To pa naj bo vodilo vsem zdravstvenim delavcem, ko se bomo srečali s tem problemom in verjemite da se bomo.
Ključne besede: Ključne besede: alkoholizem, odvisnost od alkohola, sindrom odvisnosti od alkohola, družina, socialno okolje, alkoholne pijače, patronažna zdravstvena nega, medicinska sestra.
Objavljeno: 01.06.2009; Ogledov: 3004; Prenosov: 751
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

4.
Hišni obisk nosečnice s sladkorno boleznijo
Tina Ačko, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja študijo primera pacientke, ki ima sladkorno bolezen tip 1 in je v sedmem mesecu nosečnosti, izvedeno leta 2009. Uporabili smo induktivni pristop, saj smo obravnavali in se osredotočili na en problem oz. na določen primer. Cilji študije primera so bili: Ugotoviti telesno, duševno in socialno stanje pacientke. Opredeliti kakovost pacientkinega življenja. Ugotoviti ali model ocenjevanja pacientkinih potreb po Marjory Gordon nudi celostno in kakovostno obravnavo pacientke. Rezultati študije primera so pokazali, da je pacientkino telesno, duševno in socialno stanje dobro. Da pacientka zelo veliko ve o svoji bolezni, se zdravo prehranjuje in redno poskrbi za telesno aktivnost. Sebe opiše kot zelo aktivno osebo, ki nikoli ne nazaduje in veliko vlaga v svoj osebnostni razvoj. Ugotovimo tudi, da je pacientka zaposlena oz. da je podjetnica z lastnim podjetjem, tako, da ji zaslužek zadostuje za zadovoljevanje njenih potreb. Pacientka živi kakovostno življenje saj je zelo dobro poučena o svoji bolezni, upošteva zdravnikova navodila, se udeležuje raznih strokovnih predavanj in redno hodi na kontrole k diabetologu. Prav tako si dosledno kontrolira krvni sladkor. Iz intervjuja s pacientko smo ugotovili, da model ocenjevanja pacientkinih potreb po Marjory Gordon nudi celostno in kakovostno obravnavo pacientke. Na zastavljena raziskovalna vprašanja v diplomskem delu, smo dobili odgovore, da je pacientka telesno, duševno in socialno v dobrem stanju. Da živi pacientka kakovostno življenje. Da model ocenjevanja pacientkinih potreb po Marjory Gordon nudi celostno in kakovostno obravnavo pacientke. Nosečnost in rojstvo otroka sta pomembna dogodka v življenju žensk ter njihovih družin. To je čas velikih upov in pričakovanj, je pa tudi čas strahu, trpljenja in celo smrti. Rojstvo otroka imenujemo »vsakdanji čudež«. Res je nekaj posebnega, pa vendar je tako kompleksno, da daleč presega vse umetne človeške dosežke. Nosečnost ni bolezen, temveč fiziološki proces, vendar kljub temu prinaša določeno tveganje za zdravje in življenje matere in otroka. Želja vsake ženske je, da bi imela zdravega otroka. Sladkorna bolezen pomeni resno, toda ne nepremagljivo oviro pri uresničitvi te želje. Pogoj za srečen konec nosečnost je, da je bila načrtovana in dobro nadzorovana. Pravilna, natančna in pravočasna informacija o nosečnosti je za žensko s sladkorno boleznijo nadvse pomembna.
Ključne besede: nosečnica, sladkorna bolezen, patronažno varstvo, patronažna medicinska sestra, obisk na domu
Objavljeno: 14.07.2009; Ogledov: 2739; Prenosov: 466
.pdf Celotno besedilo (487,75 KB)

5.
Pacient z golenjo razjedo v domačem okolju
Anemari Karba, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena raziskava, o problemih s katerimi se patronažne medicinske sestre srečujejo v domačem okolju pacientov z golenjo razjedo. Raziskava je bila izvedena leta 2009, v njej pa so sodelovale patronažne medicinske sestre, ki delujejo v urbanem in ruralnem okolju. Anketiranih je bilo 50 patronažnih medicinskih sester. V diplomski nalogi je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, metoda anketiranja, metoda zbiranja podatkov ter pregled in analiza podatkov. Skozi diplomsko nalogo smo spoznali dejavnike, ki pripomorejo k nastanku golenje razjede. Seznanili smo se z problemi, s katerimi se srečujejo patronažne medicinske sestre pri pacientih z golenjo razjedo. Spoznali smo razliko med kompresijskimi povoji in kako se nameščajo. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da zdravniki redko spremenijo metodo zdravljenja, kadar ne pride do izboljšanja stanja golenje razjede. Rezultati raziskave so pokazali da se patronažne medicinske sestre najpogosteje soočajo s problemi kot so neurejene higienske razmere, bolečina ter odklonilni odnos do kompresijske terapije. Golenja razjeda je kronična rana. Zaradi svojega dolgotrajnega zdravljenja predstavlja velik socialno ekonomski, pa tudi finančni problem. Takšne paciente je potrebno motivirati, jih voditi, jim svetovati, jim prisluhniti ali pa jim samo biti v oporo ko to najbolj potrebujejo.
Ključne besede: Patronažna zdravstvena nega, patronažna medicinska sestra, golenja razjeda, kronična rana, klasična oskrba golenje razjede, sodobna oskrba golenje razjede, kompresijska terapija.
Objavljeno: 09.10.2009; Ogledov: 3125; Prenosov: 898
.pdf Celotno besedilo (381,37 KB)

6.
Patronažni obisk pri otroku v drugem in tretjem letu starosti
Urška Kovačič, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili delovanje patronažne zdravstvene nege in izvajanje preventivnega programa. Patronažna zdravstvena nega je ena izmed področij zdravstvene nege in deluje na primarni zdravstveni ravni. Za uspešno in kakovostno izvajanje patronažne zdravstvene nege morajo patronažne medicinske sestre poznati ustrezne teorije zdravstvene nege, upoštevati predpisane standarde in procesno metodo dela, ki so temelji tudi za vsa ostala področja zdravstvene nege. Patronažno zdravstveno nego izvajajo v polivalentni obliki in obravnavajo vse profile pacientov v družini. Med najpomembnejše naloge patronažne zdravstvene nege sodi izvajanje preventivnega programa, ki je namenjeno ohranjanju, krepitvi, varovanju zdravja in preprečevanje bolezni celotne populacije od rojstva pa do smrti. Rezultati ankete so pokazali, da razvoj otroka v drugem in tretjem letu starosti zahteva od staršev jasna stališča do negovalnih problemov, da starši razlikujejo pomen posameznega zdravstvenega in socialnega problema, vendar jih je potrebno spremljati in sproti opozarjati na pomembnost posameznega problema. S sodelovanjem staršev in patronažne medicinske sestre bomo zagotovili zdrav otrokov razvoj v tem ranem otroškem obdobju.
Ključne besede: Ključne besede: patronažna medicinska sestra, patronažna zdravstvena nega, preventivni program, patronažni obisk.
Objavljeno: 06.11.2009; Ogledov: 2441; Prenosov: 415
.pdf Celotno besedilo (355,71 KB)

7.
Vloga očeta pri dojenju
Vesna Stanković, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili dojenje in njegove prednosti, ter kako lahko oče in patronažna medicinska sestra pomagata materi pri dojenju. Osredotočili smo se na vlogo očeta pri dojenju. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli med petdesetimi materami otrok starih do 1. leta na območju Tezno v letu 2009. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali je doječim materam bila nudena pomoč očeta, ali na dolžino dojenja vpliva podpora in pomoč očeta in na kakšne načine lahko očetje nudijo materam podporo. Rezultate smo pridobili z anketnim vprašalnikom. Več kot polovica mater je prepričanih, da jim je partnerjeva pomoč potrebna za daljše in kvalitetnejše dojenje, kar 74 odstotkov materam je partner nudil psihično pomoč. 62 odstotkov mater je mnenja, da je patronažna medicinska sestra pomagala njihovim partnerjem, da so našli stik s svojimi otroki. Da so partnerji premostili prve težave, jim je patronažna medicinska sestra pomagala z nasveti, pogovorom in motivacijo. Partner je lahko doječi materi v veliko pomoč. Očetovo vključevanje v varstvo otroka ne pomeni, da oče prevzema vlogo otrokove varuške, pač pa na ta način izraža svoje enakopravno starševstvo. Čas, ki ga oče prebije z otrokom, in izkazovanje naklonjenosti sta za otroka neprecenljive vrednosti, kakor tudi za mater.
Ključne besede: Ključne besede: dojenje, vloga očeta pri dojenju, patronažna medicinska sestra.
Objavljeno: 06.11.2009; Ogledov: 2277; Prenosov: 345
.pdf Celotno besedilo (403,45 KB)

8.
Vloga medicinske sestre pri zdravljenju bolnika z golenjo razejdo
Tadeja Poderčnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena definicija venske golenje razjede(VGR), značilnosti razjede in njeni simptomi.Opisane so tudi vse faze celjenja VGR, ter načini, s katerimi se VGR lahko zdravi.Opisan je proces zdravstvene nege bolnika z VGR, ter vloga patronažne medicinske sestre pri zdravljenju bolnika z VGR.Namen diplomskega dela je predstaviti, kako dobro so bolniki z VGR seznanjeni z njihovo boleznijo, kako dobro poznajo sodobne metode zdravljenja VGR, kot so sodobne obloge in elastični povoj.
Ključne besede: Ključne besede: golenja razjeda, zdravljenje venske golenje razjede, zdravstvena nega, procesna obravnava bolnika, patronažna medicinska sestra.
Objavljeno: 21.12.2009; Ogledov: 3538; Prenosov: 655
.pdf Celotno besedilo (973,23 KB)

9.
Načrtovani preventivni hišni obisk pri nosečnici
Špela Hofinger Mihelič, 2009, diplomsko delo

Opis: Rojstvo zdravega otroka je nedvomno eden izmed najpomembnejših dogodkov v življenju posameznika in družine. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti v kolikšni meri se pri nosečnicah vključuje v preventivo patronažna medicinska sestra (PMS) in kaj nosečnice pričakujejo od njenega hišnega obiska. Cilj je bil oceniti želje nosečnic po hišnem obisku PMS in ugotoviti kje dobijo nosečnice največ informacij o nosečnosti in zdravem načinu življenja ter ugotoviti koliko so nosečnice poučene o pravicah v zdravstveni dejavnosti in na delovnem mestu. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Izvedena je bila anketa med 31. nosečnicami. Ugotovljeno je bilo, da nosečnice nimajo želje po hišnem obisku PMS. Večino informacij ne dobijo od zdravstvenega osebja. Nosečnice menijo, da so dobro zdravstveno poučene tudi o pravicah v zdravstveni dejavnosti in na delovnem mestu. Da bi bila večina nosečnic deležna strokovnih informacij o nosečnosti, bi moral zdravstveni sistem imeti dobro izdelan sistem pretoka informacij o pravicah, ki jih ženska ima kot nosečnica.
Ključne besede: nosečnica, nosečnost, patronažna medicinska sestra, patronažna zdravstvena nega, preventiva, dom, anketa, izobraževanje, delovno mesto
Objavljeno: 24.12.2009; Ogledov: 2417; Prenosov: 351
.pdf Celotno besedilo (644,26 KB)

10.
Patronažna medicinska sestra in socialna dejavnost
Terezija Satler, 2010, diplomsko delo

Opis: Patronažno varstvo Maribor ima v osnovno doktrino celokupne patronažne obravnave pacientov in njihovih družin vključeno tudi socialno delavko za reševanje težje socialne problematike na terenskih področjih Maribora z okolico. Ugotavljali smo pomen delovanja socialne delavke za potrebe patronažnega varstva, njeno vlogo in sodelovanje s patronažnimi medicinskimi sestrami pri reševanju socialnih problemov. Raziskava z anketnim vprašalnikom je potekala med patronažnimi medicinskimi sestrami Patronažnega varstva Maribor. V raziskavo je bilo vključenih 30 patronažnih medicinskih sester. Uporabili smo neekspirimentalno- kvantititativno metodo raziskovanja. Rezultati raziskave kažejo, da večina anketiranih patronažnih medicinskih sester prepozna socialno problematiko na terenu in jo uspešno rešuje. Tam kjer se pojavlja težja socialna problematika se vključi socialna delavka, po potrebi tudi osebni zdravnik. Ugotavljamo, da je timsko delovanje s socialno delavko izrednega pomena za reševanje kompleksne socialne problematike posameznika ali družine na terenu. Reševanje socialne problematike v patronažnem varstvu je zelo pomembno timsko delo v sodelovanju s socialno delavko. Ugotavljamo, da je socialna delavka pomemben sodelavec v patronažnem varstvu iz vidika strokovne pomoči reševanja socialne problematike patronažnim medicinskim sestram na terenu. Vsled tega je potrebna ureditev finančnega plačila storitev socialne delavke s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje.
Ključne besede: Ključne besede: patronažna medicinska sestra, patronažno varstvo, socialna problematika, socialna delavka, timsko delo, zdravstvena nega.
Objavljeno: 31.03.2010; Ogledov: 3194; Prenosov: 476
.pdf Celotno besedilo (516,08 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici