1. Vloga patronažne medicinske sestre pri dojenju in uvajanju mešane prehraneDana Kapun, 2023, magistrsko delo Opis: Uvod: Zdravstveni delavci imajo pomembno vlogo pri podpori dojenja in uvajanju mešane prehrane. Prehranjevanje dojenčka v prvem letu življenja delimo v tri različna in pomembna obdobja. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšno vlogo ima patronažna medicinska sestra pri dojenju in uvajanju mešane prehrane novorojenčka ter dojenčka in s kakšnimi težavami se najpogosteje srečuje.
Metode: Za teoretični del smo uporabili deskriptivno metodo, v raziskovalnem delu pa kvantitativno metodologijo raziskovanja. Za namene raziskave smo izdelali dva anketna vprašalnika. Eden je namenjen patronažnim medicinskim sestram, drugi pa materam. Raziskovalni vzorec je zajemal 30 patronažnih medicinskih sester in 50 mater. Pridobljene rezultate smo obdelali z opisno statistiko in jih prikazali v tabelah ter z grafikoni. Vrednost p < 0,05 je določala mejo statistične značilnosti.
Rezultati: Največ težav pri dojenju so imele matere zaradi navala mleka in zaradi različnih težav z bradavicami. PMS menijo, da so najpogostejša težave pri dojenju povezane z bradavicami. 70,0 % anketirank je navedlo, da so od patronažne medicinske sestre dobile koristne nasvete glede dojenja, kar je vplivalo na izboljšanje dojenja. Vse PMS menijo, da imajo pomembno vlogo pri vzpostavljanju dojenja. Prav tako vse menijo, da sta zelo pomembna odnos in komunikacija med PMS ter materami glede dojenja in uvajanja mešane prehrane.
Razprava in sklep: Dojenje in uvajanje mešane prehrane sta izrednega pomena za otroka. Zelo pomembno vlogo ima PMS in podpora partnerja. Menimo, da bi bilo potrebno bolj dosledno upoštevanje mater glede uvajanja živil po najnovejših smernicah.
Ključne besede: Patronažna medicinska sestra, uvajanje mešane prehrane, dojenje.
Objavljeno v DKUM: 11.07.2023; Ogledov: 636; Prenosov: 178
 Celotno besedilo (1,96 MB) |
2. Oskrba razjede zaradi pritiska pri pacientu v patronažnem varstvuUrška Anžič, 2020, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Razjede zaradi pritiska predstavljajo velik zdravstveni, ekonomski in socialni problem, istočasno pa imajo negativne posledice na pacientovo življenje. Zgodnje odkrivanje dejavnikov tveganja za nastanek RZP ima pozitivne učinke na nadaljnjo obravnavo. Pacienti z RZP po odpustu iz bolnišnice potrebujejo pomoč na domu, pri tem so v velike pomoč patronažne medicinske sestre, ki samostojno načrtujejo intervencije za preprečevanje oz. oskrbo teh ran.
Namen: Namen zaključnega dela je opisati, kakšno vlogo ima diplomirana medicinska sestra pri oskrbi razjede zaradi pritiska na domu.
Raziskovalne metode: V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Izvedli smo sistematični pregled literature z analizo slovenske in tuje literature. V končno analizo smo vključili 13 člankov, pri tem nam je bil v pomoč PRISMA flow diagram.
Rezultati: Ugotovili smo, da postopki preprečevanja razjed zaradi pritiska že več let ostajajo podobni, šele pred nekaj leti so v uporabo prišle moderne obloge za rane, ki pospešujejo celjenje ran.
Diskusija in zaključek: Medicinske sestre imajo pri preprečevanju RZP pomembno vlogo, ker jo lahko opazijo že na samem začetku, primerno skrbijo za kožo in sodelujejo pri izvajanju ukrepov za preprečevanje. Pomembna naloga patronažne medicinske sestre je poučitev svojcev o oskrbi RZP, saj obiski na domu niso dovolj, da bi se razjeda lahko primerno celila.
Ključne besede: patronažna zdravstvena nega, medicinska sestra, rana, oskrba na domu.
Objavljeno v DKUM: 11.03.2020; Ogledov: 2096; Prenosov: 546
Celotno besedilo (631,63 KB) |
3. Zdravstvena obravnava starostnika z demenco v domačem okoljuBarbara Pristovnik, 2019, diplomsko delo Opis: Izhodišče in namen: Pri starostnikih je demenca pogosta bolezen. Starostna meja se iz leta v leto povečuje, zato demenca strmo narašča in predstavlja velik problem na svetovni ravni. Diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu se pogosto srečujejo z demenco v domačem okolju, kar predstavlja izziv za zdravstveno nego.
Raziskovalne metode: Uporabili smo kvalitativno metodologijo raziskovanja. Podatke smo zbrali s pol-strukturiranim intervjuji in jih vsebinsko opredelili. Pridobljene intervjuje smo obdelali in podatke opisno predstavili. Intervjuje smo izvedli z diplomiranimi medicinskimi sestrami v patronažnem varstvu. Potekali so anonimno, z možnostjo odklonitve. Sodelovalo je 10 diplomiranih medicinskih sester.
Rezultati: Združili smo kode, ki smo jih deskriptivno opisali ter združili v štiri teme: zdravstvena obravnava dementnega starostnika na domu; pristopi, ki jih diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu uporabljajo med opravljanjem negovalnih intervencij; občutki, ki jih doživljajo dementni starostniki med obravnavo in opažanja diplomiranih medicinskih sester v patronažnem varstvu, ki jih zaznajo pri svojcih. Iz pridobljenih intervjujev smo ugotovili, da imajo dobre izkušnje z dementnimi starostniki, najpogostejše ovire vidijo v nesodelovanju z dementnimi starostniki kadar bolezen napreduje.
Diskusija in zaključek: Diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu se pogosto srečujejo z dementnimi starostniki. Ovire, ki jih opažajo so predvsem v komunikaciji, nesodelovanju in spremembi vedenja pri dementnih starostnikih. Za strokovno izvedbo negovalnih intervencij vključijo svojce in prilagodijo pogovor, ki je razločen in razumljiv.
Ključne besede: dementni starostnik, patronažna medicinska sestra, svojci, lokalna skupnost
Objavljeno v DKUM: 25.10.2019; Ogledov: 2252; Prenosov: 441
Celotno besedilo (1,23 MB) |
4. |
5. Zadovoljstvo staršev s preventivno obravnavo dojenčka na domuMateja Ahej, 2019, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Cilj vsake zdravstvene ustanove je zadovoljen uporabnik, saj to pokaže, da je bil vzpostavljen dober medosebni odnos in storitev dobro opravljena. Starši v prvih letih otrokovega življenja potrebujejo nasvete, podporo in pomoč. Pri tem jim je v oporo patronažna medicinska sestra, ki si prizadeva k ohranitvi, krepitvi ali vrnitvi zdravja otrok.
Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. V raziskavi z anketnim vprašalnikom je sodelovalo 80 staršev. Ugotavljala se je stopnja zadovoljstva staršev s preventivno zdravstveno obravnavo dojenčkov na domu. Podatki so bili obdelani z deskriptivno statistiko, rezultati so prikazani v grafih.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da je bilo 72,6 % staršev obiskanih enkrat ali večkrat. Kar 94,8 % staršev je zadovoljnih s preventivnimi obiski patronažne medicinske sestre. Izkazalo se je, da obstaja povezava med točnostjo in pripravljenostjo patronažne medicinske sestre ter zadovoljstvom, kako jim pomaga razumeti rast in razvoj otroka ter starševstvo.
Diskusija in zaključek: Vsi starši svojemu otroku želijo najboljše, predvsem da so zdravi. V prvih dneh otrokovega življenja jim pomaga patronažna medicinska sestra, ki vstopa v njihovo okolje. Ta jim v prvem letu otrokovega življenja nudi pomoč, podporo, jih usmerja ter deluje zdravstvenovzgojno. Pomembno je, da so starši zadovoljni s preventivno obravnavo, saj tako bolj upoštevajo nasvete in napotke patronažne medicinske sestre.
Ključne besede: patronažno varstvo, patronažna medicinska sestra, dojenček, starševstvo, zadovoljstvo.
Objavljeno v DKUM: 06.03.2019; Ogledov: 1640; Prenosov: 422
Celotno besedilo (849,42 KB) |
6. |
7. Pomoč in nasveti patronažne medicinske sestre pri dojenjuVita Klobučar, 2017, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Patronažna medicinska sestra ima pomembno vlogo pri spodbujanju in vzdrževanju dojenja v domačem okolju. Zaradi samostojnosti pri svojem delu mora imeti veliko strokovnega in praktičnega znanja. Namen diplomskega dela je predstaviti pomoč in nasvete patronažne medicinske sestre pri dojenju ter na podlagi študije primera predstaviti doječo otročnico.
Metodologija raziskovanja: V diplomskem delu sem uporabila deskriptivno metodo dela. Izvedena je bila študija primera doječe otročnice s pomočjo intervjuja na podlagi delno strukturiranega vprašalnika. V vzorec je bila vključena ena oseba. Podatke smo analizirali in predstavili po konceptualnem modelu Virginije Henderson.
Rezultati: Ugotovili smo, da je otročnica največ potrebnih in želenih informacij dobila s strani patronažne medicinske sestre, ki ji je bila ves čas v oporo. Otročnica je mnenja, da je strokovna pomoč patronažne medicinske sestre pri dojenju zelo pomembna in zaželena.
Diskusija in zaključek: Tako kot je za uspešno dojenje pomemben čim hitrejši kožni stik matere in novorojenčka, je za mnoge mamice pomemben prvi in čim hitrejši obisk patronažne medicinske sestre. Izrednega pomena za patronažno medicinsko sestro je stalno izpopolnjevanje znanja o podpori dojenja, saj so na terenu same. Pravilen nasvet, pravilna odločitev in pravilno ukrepanje v danem trenutku pa so bistvenega pomena za novorojenčka ter otročnico.
Ključne besede: Patronaža, patronažna medicinska sestra, nasveti, otročnica, dojenje, študija primera.
Objavljeno v DKUM: 20.07.2017; Ogledov: 2735; Prenosov: 538
Celotno besedilo (676,74 KB) |
8. Bolečina v križu pri pacientu/človeku v domačem okoljuDoris Koroša, 2017, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Bolečina v križu je pogost problem, pojavlja se pri aktivni populaciji in predvsem pri starostnikih. Bolečina v križu je lahko posledica prevelikega indeksa telesne mase, težkega fizičnega dela, nepravilnega sklanjanja in dvigovanja. Bistveno vlogo pri obravnavi pacienta z bolečino v križu na domu ima patronažna medicinska sestra. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kateri so glavni negovalni problemi pri pacientki z bolečino v križu in kakšen je vpliv bolečine v križu na opravljanje vsakodnevnih aktivnosti.
Metodologija raziskovanja: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji, izvedli smo študijo primera in uporabili tehniko intervjuja, ki je vseboval vprašanja odprtega tipa.
Rezultati: V študiji primera smo izpostavili tri negovalne probleme: kronična bolečina v križu, nesposobnost samostojnega vzdrževanja gospodinjstva in povišana telesna teža. Študija primera je pokazala, da bolečina v križu vpliva na kakovost življenja.
Diskusija in zaključek: Bolečina v križu znižuje kakovost življenja pacientke in vpliva na njeno socialno življenje. Z rednim izvajanjem vaj za krepitev hrbtnih mišic in zdravim življenjskim slogom se lahko funkcioniranje pacientke izboljša.
Ključne besede: bolečina v križu, domače okolje, zdravstvena nega, patronažna medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 19.07.2017; Ogledov: 2622; Prenosov: 326
Celotno besedilo (2,02 MB) |
9. Osveščenost žensk o kontracepciji po poroduRomana Petek, 2017, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Načrtovanje družine vsakemu paru omogoča, da načrtuje družino ter doseže želeno število otrok v razmakih, ko si to želijo, kar pa je mogoče doseči z ustrezno vrsto kontracepcijskih metod. Pomembno je, da so ženske tudi po porodu ustrezno osveščene o primerni kontracepciji, saj neprimerna uporaba le te pripelje do nezaželene nosečnosti.
Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Kot instrument raziskave smo uporabili anonimni delno strukturiran anketni vprašalnik, ki je vseboval 19 vprašanj. Raziskavo smo izvedli v dispanzerju za žene v severovzhodni Sloveniji, v kateri je sodelovalo 30 naključno izbranih žensk v rodni dobi.
Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da ženske ne poznajo vseh kontracepcijskih metod, prav tako ne poznajo posebnih pogojev pri LAM. Ugotovili smo, da so ženske seznanjene o tem pri kateri starosti se lahko opravi sterilizacija, prekinjen spolni odnos pa prepoznajo kot nezanesljivo kontracepcijsko metodo. Ugotovili smo, da je 93 % žensk seznanjenih o primernih metodah kontracepcije po porodu.
Sklep: Na podlagi raziskave smo prišli do sklepa, da so ženske osveščene o primernih kontracepcijskih metodah po porodu. Za boljšo informiranost žensk, katere niso dovolj osveščene o kontracepcijskih metodah po porodu, bi lahko poskrbela večja izbira različnih zloženk, ki so na voljo v dispanzerjih za žene, ter več gradiva in organiziranost predavanj na to temo.
Ključne besede: metode kontracepcije po porodu, zdravstveno vzgojno delo, medicinska sestra, dispanzer za žene, patronažna služba.
Objavljeno v DKUM: 07.06.2017; Ogledov: 1589; Prenosov: 238
Celotno besedilo (1018,73 KB) |
10. Obravnava slepega in slabovidnega posameznika v patronažnem varstvuAleš Bezjak, 2017, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Vid je eden izmed petih čutil ter zajema štiri stopnje, in sicer normalni vid, zmerno slabovidnost, hudo slabovidnost in slepoto. Obstajajo različne motnje vida, kot so refrakcijske napake, starostna degeneracija mrežnice, katarakta, glavkom, diabetična retinopatija idr. Da omogočimo lažje gibanje in orientacijo slepemu in slabovidnemu posamezniku, moramo domače in širše okolje prilagoditi. Pri prilagoditvi na nove razmere igra pomembno vlogo družina, prav tako pa tudi patronažna medicinska sestra.
Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Z vključitvenimi in izključitvenimi kriteriji smo pregledali podatkovno bazo Cobiss, Metaisklnik in CHINAL. Uporabili smo tudi kvantitativno metodo dela. Instrument za zbiranje podatkov je bil strukturiran intervju.
Rezultati: Ugotavljamo, da se slepi in slabovidni posamezniki soočajo z različnimi problemi, kot so gibanje, izogibanje nevarnostim v okolju, koristno delo, razvedrilo in rekreacija. Prioritetni negovalni problemi pri slepi osebi so nezmožnost samostojnega gibanja v prostoru, priprave hrane, povečana možnost poškodb zaradi zmanjšane sposobnosti izogibanja nevarnostim v okolju, nezmožnost vključevanja v določene aktivnosti in pomanjkanje znanja o bolezenskem stanju.
Zaključek: Slepe in slabovidne osebe se soočajo z različnimi težavami in ovirami. Družina ima v življenju teh oseb pomembno vlogo. Patronažna medicinska sestra izvaja predvsem zdravstveno-vzgojno delo, promocijo zdravja in preventivo nastanka bolezni.
Ključne besede: Slepi in slabovidni posamezniki, patronažna medicinska sestra, patronažno varstvo, podpora družine.
Objavljeno v DKUM: 07.06.2017; Ogledov: 1830; Prenosov: 345
Celotno besedilo (531,22 KB) |
